Vse se sesuva

Danes je dan, ko bom izjokala dušo. Vse, kar imam rada, za kar sem dihala, kar je bilo moje vse… Vse gre u pi..o ma…no. če ne bi imela otroka, za katerega se borim, bi šla spat za vedno.

če gre vse v 3 krasne, začni gradit nekaj novega in drugačnega. Se pač zgodi in to ni konec sveta. Kolikokrat je marsikdo, na tem forumu in še kje drugje, o katerem ne veš, izgubilo vse, skoraj vse ali večino – od prijateljev, do družine, družinskih članov, celo otrok, lahko hiše, domače hiše, morda celo nedolžnost z napačnim, doživeli nasilje takšno in drugačno … in so še tu.

NE moreš imeti tega kar si želiš? Pač. Tako je življenje kokica in čas je, da ga začneš živet takšnega kot je z vsem slabim in dobrim kar ima. Ne vtikaj se v zadeve drugih, živi svoje življenje in konec. In ko se kaj sesuje, popravi in zgradi. To počnemo ljudje – popravljamo in gradimo in to počnemo čisto vsi. Tisti, ki imajo denar, jim je lažje v tem, tisti, ki ga nimajo, potrebujejo malo več časa

Ce verjames v pravljice. Po padcu se poberes. In spet in spet in spet. In tako celo zivljenje. Pa saj nismo po kisli zupi priplaval.

Dolg tuš in spat. Otroka v varstvo in počitek, potem počisti doma, speci kaj sladkega, skuhaj kaj dobrega itd..

Potem pa na novo vdihni in začni znova.

Srečno

Ko si enkrat tako daleč, si rečeš, da slabše ne more več bit. Potem se pa stvari počasi začnejo postavljat na svoje mesto kar same od sebe

IZSELISE iz te GREZNICE SLOVENIJE!!!! BOS lepo in na novo zazivela!!!!!!!

Canada vabi.

Takole ti jaz predlagam. Pojdi jutri na pokopalisce. Potem pa pojdi se v bolnisnico. Me razumes? Vsak clovek bi moral enkrat na leto oditi na ta dva mesta, da vidi, da se ni tam.

Kaj se ti je zgodilo ne vem ampak pomisli ali si zdrava, je otrok zdrav, imata streho nad glavo, osnovne stvari za zivljenje. Če je vse trdilno se nimaš za nič sekirat. Vsi nimajo te sreče in nekako furajo skozi življenje. Tako, da samo glavo pokonci in bo nekako.

Jaz, Imamo v l a do, ki pač ruka z bonboni

F No, zjeb* ala je marsikaj. Koga postavljajo no

Pa Nisem avtorica. Kaj se gremo, med sabo ping ponk

Jahve vse vidi, Jahve vse ve. Nagrado za svoj trud v tem življenju, boš dobila takoj v naslednjem življenju, ne skrbi. Bog Katolikov Jahve ti bo dal grozdja in sadja kot ga v puščavi nikoli nisi zaužila, in to ni metafora. Kot so rekli stari Metuzalemci, ko so prečkali prekop čez Sinajsko goličevje: Ta prekop ni širok, a predstavljajte si kako se lahko v tem prekopu utopiš če bi bilo deževje. Zato vedno prečkaj prekope, ko je suho vreme, drugače bo Bog deževal žabe nad tiste, ki bodo plavali preko prekopa ob slabem vremenu. Jaz sem se v življenju tega vedno držala.

Poznam. So tudi takšni dnevi. Meni “pomaga” si vzeti “time out”… Ne 14dni na Havajih, 5min v real life in spet na Havaje – ampak tiste 5min prazne glave. Ne uspe vedno, ker se težko zamotiš od stresa, ko pa mi uspe pa ful lažje pogledam “celo” sliko težav in lažje najdem bodisi rešitve, bodisi obvoze. Tudi okoli ta malih stvari, ki mi nenormalno veliko stresa povzročijo, ker se nabirajo.

Poskusiti ni greh: usedi se za 5min (ali manj), brez misli (je tudi veliko teh videov mišične relaksacije) in poglej okoli sebe kaj te malo moti, kar lahko spremeniš takoj (v roku 5min) npr. Postelja je nepostlana, omarica je preveč nabasana, knjige na polici so urejene po velikosti in ne po abecedi… In spremeni.

Te mikro spremembe lahko ful pomagajo ko si čustveno na dnu – vsaj meni.

Veliko sreče – upam, da bo kmalu bolje 🙂

Pred enim letom sem bila na istem, propadlo mi je pravzaprav vse, kar sem leta ustvarjala. Ko si tako na tleh, opaziš vsako priložnost za premik na bolje. Nekaj stvari se je po tem uredilo, sem pa v tisti krizi uspela prepoznati človeški strup v neposredni bližini (mama je ena sama – zame ena preveč), ki me je desetletja na fino podj…. in ga odrezati. Pa še en podrepniški strupek je pokazal, kaj se skriva za brezhibno fasado. Je bilo kar težko predelati vse to, in še dolgo časa bom predelovala. Ampak življenje spet nekako gre naprej.

V najhujših trenutkih mi je le misel na otroka preprečevala, da si kaj naredim.

Avtorica, drži se in srečno!

Pojdi v tujino!!!! V tej GREZNICI se ne da vec zivet! Jaz grem 1.10.21!

Nismo vsi maturanti z dovolj premožnimi starši, da nam častijo plačljiv študij v tujini.

Sem pa vesela, da si vesel/a. Srečno.

Slabih novic ni videti konca. Komaj se še držim nad vodo. Vsak dan novi šoki. Ko že mislim, da huje ne more biti in da gre lahko samo še navzog – ne, ne boš je tako zlahka odnesla. V življenju nisem hotela nikomur ničesar slabega, iskreno ne. Pa me kaznuje na vse možne načine. Le zakaj? Ne vidim več smisla…

kaj pa če nima več strehe nad glavo če je pol bajte vzel bivši, ne moremo pametovat ker ne vemo kaj je narobe

Ne, nimam strehe nad glavo, hvalabogu imam službo, sicer z borno plačo. Tudi zdrava nisem. Vsaj otrok je, fizično. Psihično žal ni stabilen. Obiskuje psihiatra, psihologa.

Iz vsega skupa, res srečne družine z vzponi in padci, sem prišla do točke, ko ne vidim več niti pikice na koncu tunela. Vsak dan je nekaj novega, da me stlači še bolj v črno luknjo. Človek žal nne more in ne zmore biti več niti trohice pozitiven.

Obdobje Sade sati?

Nikol nisem razumela mentalitete žrtve ….. življenje je ciklično, enkrat si gor, drugič dol …… izven cone udobja se najbolj prekališ in uvidiš svoje temne sence.

Ne smisli se sama sebi in prevzemi odgovornost za svoje življenje, pa boš uzrla luč na koncu tunela 😉

Veš, ko se pobereš enkrat, pa te v trenutku nekaj nepričakovanega zbije spet na tla, in se pobereš drugič, spet, pa se pobiraš in pobiraš, vedno z manj volje … te mine filozofija.