Vsak dan novo znanstvo

Sem v letih, ko so kolegi že vsi poparčkani in družbe ni več. Stara družba je poparčkana, jaz samska pa ostala brez družbe.

Pa sem prebrala zanimiv nasvet: vsak dan novo znanstvo. To pomeni, da se vsak dan potrudiš in ogovoriš neznanca. Ni dovolj, da recimo prodajalkko vprašaš za ceno izdelka, ampak rečeš še kaj več. Ali pa, da ogovoriš sprehajalca ali karkoli. Se pravi klepeti, ki niso nujni.
To naj bi bil dober način za širjenje mreže poznanstve in obenem nabiranja samozavesti za tiste, ki težko spoznavamo ljudi in sploh mrknemo, če srečamo prijetnega moškega recimo.

Kako se lotit zadeve čisto na konkretenm primeru. Imate kaj idej?
Recimo kaj debatirat s kolegom na tečaju francoščine?
Kako poklepetat z nekom, če greš recimo na neko potopisno predavanje?

Seveda bom vesela dobrih idej kako moj načrt izpeljat.
Da ne bom samo po trgovinah klepetala :). Pa ne mi pisat žuri, gostilne, disko, ker tja ne hodim oz. le izjemoma med znance.

Če ti je nasvet res zanimiv, je čudno, da nimaš nobene ideje. Mogoče pa nasvet zate ne velja? Če za ljudi nimaš resničnega zanimanja, ga nima smisla iskat, kazat na silo.

Nasvet je malce pretiran in preveč zahteven. Predvidevam, da ga ne boš sposobna uresničiti, kar bo le še dodatno skrhalo tvojo samozavest, saj se boš počutila nesposobno.

Vseeno je bolje, če delaš na kvaliteti in iščeš morebitne prijatelje. In se ne počutiš slabo, če kakšen dan nisi uspela koga nagovoriti.

Vidva sta pa dva pesimista. Če nič ne narediš, potem novi znanci ne pridejo na vrata trkat.

Upam, da ne bo kdo razumel, da to vsak dan novo znanstvo pomeni, da o tisti osebi vse zvem. Dovolj je, da recimo poklepetam z mimoidočim sprehajlcem. Torej ne ravno pravo znanstvo s telefonsko številko :)))

Kdo pa je napisal, da ne smeš nič narediti ?

Saj Robi je napisal “Vseeno je bolje, če delaš na kvaliteti in iščeš morebitne prijatelje”. Ne vem, kaj je tu pesimističnega.

Marko, moj načrt je namenjen iskanju prijateljev. Veš boljšo idejo?
Robi, predvidel si, da mi ne bo uspelo, to je pesmistična napoved.

Nimaš sedaj nobenih prijateljev? Jaz bi se posvetil tem.
Mogoče pa ni pesmistična napoved, mogoče je samo realna. Si te predstavljam, kako boš en dan zaposlena s čim in se boš zvečer spomnila, da danes pa nisi še nikogar ogovorila. Zunaj bo deževalo, ti boš zagriženo iskala nekoga, ki bi ga lahko pred polnočjo še “slučajno” ogovorila, da izpolniš svoj cilj. Malo komično. Ni?

Marko, odgovor na tvoje vprašanje imaš v mojem prvem postu.
Odgovor na tvoj naslednji odstavek: nismo vsi tako obremenjeni z analizami kot si ti.

Jaz sploh nisem obremenjen. Od kot ti to? :))

Samozavest si gradimo na uspehih. Če iščeš prijatelja ali celo kaj več kot prijatelja, potem bo to res dober izziv za tvojo samozavest. Vsak dan nagovoriti enega in mogoče izmed stotimi najti enega, ki bo pripravljen še kdaj na kakšen pogovor, zna dobro preizkusiti tvojo trdnost. In zaradi veliko večjih neuspehov, kot uspehov, boš lahko obupala in s tem le potrdila svojo nesamozavest.

Seveda pa ti lahko tudi uspe in v par dnevih najdeš pravega. Odvisno kdo si, kako izgledaš, kakšen vtis narediš na druge……Pomemben je razlog zakaj mrkneš, ko spoznaš nekoga, ki bi lahko bil potencialni prijatelj.

Upam, da bo kdo napisal kak konkreten komentar, kako do novih znanstev, kako spoznavat ljudi.
Marko, ti se pa prosim vsaj enkrat zadrži, če nimaš pametnih komentarjev v zvezi s temo, je ne smetiti.

Mogoče ti uspe tako, da iskreno pohvališ nekaj na neznancu, ali pa kaj hudomušno pokomentiraš, prodajalcu nap. pustiš tista 2centa, ki sta “viška” in pripomniš, da bo to imel za frizerja, ali pa za kavo, mogoče komu pridržiš vrata in pripomniš, da si to naredila zato, da mu polepšaš dan, ker se ti zdi nap. otožen….itd.itd
Samo dobro je da imaš že pripravljen odgovor za vnaprej in se ne pustiš zmesti morebitnim njihovim “zateženim komentarjem”…. 😉

Tu si ravnokar imela dobro vajo z Markom in Robijem. Ta dva “težaka” bi komot odpravila s kakim bolj šaljivim komentarjem in bi jima popestrila dan. Mogoče navrgla kako tako, da bi ostala odprtih ust pred ekranom in potem jima dobronamerno rečeš naj zapreta velika usta, ker jima skoznje vidiš kake gate nosita…..

Tako pa naju je napodila in sva šla svojo pot. 😉

V takem smislu sem mislila On. Da dobim kake konkretne ideje. Usta – gate … dobra fora :).

Lahko bi bila njena nova znanca za današnji dan pa sta nerodna kot plug za v žep…… 😀

Samo realni, virtualni znanci pa ne štejejo.

Marsikdo je navezal stik v virtuali in nadaljeval v reali. 🙂

Za začetek štej še nas virtualne, da si malo nabereš izkušenj, prakse…. 😉
Bomo trenirali s tabo, ok? 🙂

Lahko bi bila njena nova znanca za današnji dan pa sta nerodna kot plug za v žep…… :D[/quote]
Marsikaj bi lahko bilo, če… 😉

Če bi obstajalo kakšno takšno tekmovanje bi jaz gotovo blestela :)))
Poglej, najprej se moraš znebiti tistega zoprnega občutka in strahu. Vsakega lahko ogovoriš, tebe pa je strah, sicer si ne bi to zadala kot “nalogo” ampak bi to počela spontano.

Lahko bi bila njena nova znanca za današnji dan pa sta nerodna kot plug za v žep…… :D[/quote]
Marsikaj bi lahko bilo, če… ;)[/quote]Kaj če, če, če…. nič čejev Marko! Daj ne bremzaj v klanec… 😉

Virtualno sklepanje znanstev je enostavno in ponavadi nekoristno.
Prijaviš se na en portal, v prvem dnevu dobiš na kupe mailov, recimo 50 in imaš za par mesecev dovolj dela za odgovorit vsem.
Samo od takih znanstev ponavadi ni nič, samozavest ne zraste, nič bolj nisi družaben, nič več prijateljev nimaš.