Vsak dan me tehta

Grozno mi je zaradi moje mame. Vem, da to dela iz skrbi, da je v z nadzorom obsedena je moja krivda.  Nekaj let sem imela motnje hranjenje in dvakrat je moje življenje viselo na nitki. Ker sva na celem svetu sami samcati, je bila njena skrb še toliko večja. Sedaj sem že nekaj časa vredu, nisem pa prepričana, če je moja mama. Včasih sva bili dogovorjeni, da se tehtam tedensko, samo, da bi bila ona mirna, sedaj pa je to prišlo do točke, ko želi, da se tehtam enkrat do dvakrat na dan, kot da bi jo moje tehtanje sproščalo po napornem dnevu ali pa njenih osebnih problemih.

Rada imam mamo, vem kaj je vse pretrpela zaradi mojih težav, ampak te njene psihoze ne prenesem več. Ko se hočem z njo pogovoriti vse zvrne name, saj naj bi bila jaz tista s psihičnimi težavami. Kakšen nasvet, kako naj pristopim do maminega problema?

Tudi jaz imam motnjo hranjenja (sicer pod nadzorom) – še v bolnici so nas tehtali le enkrat na teden. Materin nadzor je izredno škodljiv zate, sploh, če pomisliš, da je anoreksija pogosto povezana s tem, da te starši preveč kontrolirajo (in je edina stvar, ki jo lahko ‘kontroliraš’ svoje telo).

Punca draga, tvoja situacija ni zavidljiva. Vse kaže, da se je tudi mama ujela v mrežo psihičnih težav. S tabo verjetno noče govoriti o svojih težavah, ker ti noče povzročati dodatnih problemov, a se zaradi svojih težav ne zaveda, da ti jih. To je začarani krog.

Mogoče bi poskusila kontaktirati njeno osebno zdravnico in ji čisto po domače razložiti situacijo.

Sicer nisem imela tega, a recimo opazim, kadar sem pid stresom, pritiski (služba), kaj manj pojem. Sem celo življenje vitka (ne suha ali okistnjak).

Teža normalno niha do 3 kg. In ni ne rejenje, ni ne hujšanje. Ker gre za procese, ki se dogajajo v organizmu. Zjutraj vedno tehtaš manj, kot sredi dneva.  ko si jedel, se hidriral, hkrati niso šel na veliko potrebo, morda kdo še vode ne odvaja, pa je takoj 3 kg več. Sama se ne tehtam. Merilo so mi cunje. In po njih zaznam, ali je kak kg gor ali dol. No takrat grem za svoj info na vago.

Razumljivo je glede na tvoje pretekle težave, da mamo skrbi. Vendar, pretirana kontrola/nadzor/obesija kvečjemu poslabšuje situacijo, saj te to vodi v stisko,  stres, pritiske in navsezadnje ti mama kaže, da ti pravzaprav ne zaupa.

Ponavadi se v procesih zdravljenja tehtajo vsak dan, potem enkrat tedensko.

Ne vem koliko si stara. Vendar ji povej, da se boš držala prvotnega vajinega dogovora. Saj te njeno obnašanje spravlja pod pritisk in v stisko.

Lahko ji tudi poveš, če imaš pri zdravniku še kontrole, da mu bos predlagala, da naj se pogovori z njo, ker ti s pretiranim nadzorom dela več škode kot koristi. Hkrati ti sporoča, da ti ne zaupa. Povej, da rabiš podporo, ne pa pritiske, ki jih vrši. Imam občutek, da za mamo nikdar nisi bila dovolj dobra. In je stalno nekaj pritiskala nate z daj več. Motnje hranjenja so vedno povezane z nizko samopodobo, slabim samospoštovanjem ter (ne)sprejemanjem samega sebe.

Da pride do slednjih treh dejavnikov, se pa v prvi vrsti začne v primarni družini.

Namesto, da bi se mama veselila dosežka, napredovanja, te motivirala, dela ravno kontra.

To ni več skrb, ampak že ene vrste obsesije. Kar je tudi motnja.

Dejstvo je, da ima mama težavo, ki lahko spet potopi tudi tebe. Nekaj boš res morala ukreniti, kaj točno, razen pogovora, pa ne vem kaj naj ti predlagam. Morda, da bodi odločna.

tale vajin odnos deluje zelo toksično, zato pa sta obe tam kjer sta. Enega dobrega psihoanalitika, ki vaju bo peljal čez prosec “ozdravitve”.

Podpis. Rabita pomoč, da prekineta ta krog napačnih vzorcev, nobena od vaju svojih dejanj ne izvaja zlonamerno. Malo sta se izgubili. Ker si 2x visela na nitki, ti zelo težko zaupa. Strah jo je!

In kaj se zgodi ce se naprimer v enem mesecu pocasi pridobivas grame ali kilograme? Ali izgubljas. Kako se mama obnasa do tebe? Je jezna? Kaksno otrostvo je imela?

Vidve obe sta ujeti v neke vzorce, ki bi jih zaradi vajinega duševnega zdravja morata prekiniti. Mam se je očitno zdaj, ko si ti bolje, začela sesuvati. Dokler si jo bolj potrebovala, je bila ona pod adrenilanim, sedaj, ko je le ta popustil so se začele kazati psihične težave.

Z moja mamo sva si bili tudi toksični. Sicer ni bilo vmes motnje hranjenja, bilo pa je marsikaj drugega. Sva se odličili, da greva živeti vsaka po svoje. Od takrat imava super odnos.

Zagovarjam odprte karte na mizi,

Če hodiš v šolo se lahko obrneš na šolsko psihologinjo, drugaće pa je kar nekaj številk za pomoč ljudem v stiski. prvi in drugi bi ti sigurno znali svetovati kako naprej.

Izgleda kot, da je tudi mama plačala davek tvoje bolezni. Bodi potrpežljiva, pa kaj če jo tvoje tehtanje pomirja, naredi ji uslugo. Očitno se tako počuti sigurno, da si ti ok. Skupaj sta v tem, sodelujta. Pazi pa tudi ti nase, saj vidiš kako veliko ceno si plačala.