Vsak dan bolj nesrečna
verjamem, veliko je tega…,.ko ne gre tako kot smo si zamislili, pričakovali…vendar so vsi ti procesi znotraj tebe, tvoji demoni….nihče zunanji te ne more osrečit, ….nisem vseved ampak vzemi si dan pa po dan…kot bi si na tablo napisala- danes…in samo to je pomembno- kaj boš spravila v ta danes- zajtrk, delo, sonce, pozdrav sosedi, nasmeh otroku, večerni tuš, branje knjige…ukvarjaš se samo z danes…poskusi .
seveda ni vse depresija- kot se tu rado diagnosticira in pošilja v čakalno vrsto za kemijo…
čudežev tudi psihiatri ne delajo, šteje tvoja moč, da se boriš….
zmoreš !!!
terapija z delom, da preusmeriš misli…
knjiga- Dale Carnegie – Kako premagaš zaskrbljenost in začneš živeti
nekaj podnaslovov iz knjige- Zdržala sem včeraj. Zdržim lahko danes, Kadar se me poloti zaskrbljenost, odidem v telovadnico ali v naravo, Vedel sem se kakor histerična ženska, Zaskrbljenosti sem se otresel z nenehno zaposlenostjo, Delo je najboljše mamilo, …itd….
Da ne bo pomote…ne leti na dotični primer….življenje je skupek duhovnega, telesnega in le tega raznoraznih preizkušenj….ni ideala, ni popolnosti….
Antinatalizem to prepreči- ta gon, nagon po življenju…. antinatalizem- ni trpljenja ! Da se zavestno odločiš, da ne spravljaš novih žrtev na planet…
Je pa tudi zanimiva ta dvoličnost….sam “jamr in “safer” je nekaterih non- stop….potem se pa zgodi nepredvidljivo…kak potres, itd…pa ta prvi letijo ven-za življenje gre., se takoj oklenejo vsega živega……ali pa domnevna bolezen….takoj okoli sto dohtarjev, ker bog ne daj, da bi kar že umrli…smešno, res !!!
he, he…res je… me spomni na služenje vojske v Jugi, ko smo bili iz vseh vetrov…, ko je bilo treba delat so balkanci tolk jamrali, kako umirajo pa da tega ne bodo preživeli…, sekundo kasneje, ko se e šlo na lepše v mesto….so čudežno ozdraveli od vseh tegob, v mestu pili, peli , plesali… do naslednjega dne, ko je bilo treba kopat za vodovod, nočna straža…dvoličnost totalna…
ali na pogrebih… kako glasno objokujejo, jok in stok…čez uro, ko je konec, so v gostilni prav živahni, dobro jejo, pijejo, važno, da so živi…
določene razmere ljudi prav žive naredijo se tako oklepajo življenja, da je joj… (preživeli kakšne naravne nesreče, plazove, potrese, orkane…).si mislijo. hudo je minilo, preživeli smo, gremo naprej…
Verjamem, da ti je hudo, čeprav ne napišeš točno kaj je narobe. A nobena stvar ni tako črna kot se zdi in za vsak problem je rešitev. Verjemi mi. Zaupaj se prijateljici ali prijatelju, če jih pa nimaš se obrni na osebnega zdravnika, župnika, psihologa ali psihiatra. To ni nič sramotnega in s tem, da poiščeš pomoč si že s tem naredila prvi korak k izboljšanju stanja. Srečno
niklas409, 06.07.2022 ob 20:14
verjamem, veliko je tega…,.ko ne gre tako kot smo si zamislili, pričakovali…vendar so vsi ti procesi znotraj tebe, tvoji demoni….nihče zunanji te ne more osrečit, ….nisem vseved ampak vzemi si dan pa po dan…kot bi si na tablo napisala- danes…in samo to je pomembno- kaj boš spravila v ta danes- zajtrk, delo, sonce, pozdrav sosedi, nasmeh otroku, večerni tuš, branje knjige…ukvarjaš se samo z danes…poskusi .
seveda ni vse depresija- kot se tu rado diagnosticira in pošilja v čakalno vrsto za kemijo…
čudežev tudi psihiatri ne delajo, šteje tvoja moč, da se boriš….
zmoreš !!!
Bravo zelo dober nasvet.
Drzi se,zivljenje se kdaj poigra z nami in tezko vidimo svetlobo na koncu tunela.Vse zgleda grozno a verjemi vse se bo izboljsalo,le prvi korak narediti in poiskati pomoc.Glej ko dosezes dno je edina mozna pot edino gor,naprej v boljse zivljenje.Vse bo se dobro,bos videla!
Imas cel podpornih skupin in telefonov kjerdobis nekoga ki te bo poslusal in ti bo skusal pomagati!
https://www.psih-klinika.si/koristne-informacije/klic-v-dusevni-stiski/
Forum je zaprt za komentiranje.