Vračilo / zamenjava prenosnika

To bo bolj vprašanje za bolj pravno podkovane virtualce.

Starejša gospa, katera ni ravno kaka hekerka pride v trgovino in se domeni za nakup prenosnika. Ker ga ima namen imeti dlje časa, bi seveda bolj pasalo z Visto kot z XPji. Izbere enega in po parih dneh ob prevzemu sporočijo, da se tistega ne da dobiti, da pa je na voljo en drug… in čez dan je pripravljen za prevzem. Doma se pa opazi, da je Vista v angleškem jeziku, kar je pa za določeno stranko povsem nesprejemljivo.

Torej – prodajalec jo NI opozoril na to, da je OS v angleščini in še manj na to, da se jo uradno ne da zamenjati v slovenščino. Stranka pa seveda tega direktno ni vprašala, ker se ji sanjalo ni o teh “skritih pasteh”.

Ima po naši zakonodaji ( recimo Odgovornost za stvarne napake[/url] ) pravico do zamenjave prenosnika oz OS oziroma do vračilo kupnine pri trgovcu ? Seveda v roku manjšem od 8 dni od dneva prevzema.

Kar opisuješ, NI STVARNA NAPAKA.

Če bi izdelek kupila po internetni trgovini, bi ga lahko vrnila v roku 15 dni – brez obrazložitve.

Ker pa ga je kupila v trgovini, pa je žal njena napaka, da se ni bolj pozanimala o izdelku. Prodajalec GA NI DOLŽAN VZETI NAZAJ, če ga pa vseeno bo, bo to NJEGOVA DOBRA VOLJA.

Se bojim, da imaš prav ( čeprav le upam, da si laik in po možnosti trgovka, pa da pač le braniš trgovsko malomarnost), mi je pa vseeno nekoliko zanimiva definicija stvarnih napak :
KDAJ GRE ZA STVARNE NAPAKE

Napaka je stvarna:
· če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za njeno običajno rabo ali za promet;
· če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana ali bi mu bila morala biti znana;
· če stvar nima lastnosti in odlik, ki so bile izrecno ali molče dogovorjene oziroma predpisane;
· če je prodajalec izročil stvar, ki se ne ujema z vzorcem ali modelom, razen če je bil vzorec ali model pokazan le zaradi obvestila.

Bom poizkusil kaj narest na podlagi drugega in tretjega odstavka ( če seveda z dobro voljo ne bo nič). Ker smo pač v Sloveniji, v kateri je še vedno uradni jezik slovenščina in si kljub EU marsikdo z angleščino nima kaj pomagati in ker je pač na voljo tudi prevedena različica. Saj, človek bi še nekako razumel tak nakup v kakem “šparu”, v specializirani trgovini je pa le malo butasto, da so trgovci tako nesposobni oziroma brezobrazni.

Vseeno hvala za mnenje

mah 8-dnevni rok je še vedno v veljavi.

LOL

Nisem trgovka, poznam pa ZVP (in definicijo stvarne napake).

Na nobeno izmed navedenih alinej se ne boš mogel sklicevati, ker:
– težko boš rekel, da stvar (prenosnik) nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje (prenosnik z angleško Visto ima vse potrebne lastnosti za uporabo),
– če se kupec in trgovec nista izrecno dogovorila za slovenski OS, se tudi ne boš mogel sklicevati na naslednjo alinejo.

Kar pa se tiče prodajalcev – verjemi, da nikoli in nikdar ne zagovarjam trgovcev ter se zavedam svojih pravic, ki izhajajo iz ZVP. Svoje pravice sem npr. branila (in ubranila) tudi vs. takšne gigante, kot je Telekom…

Res pa je, da bi se morali tudi kupci zavedati, katere stvari so SPOSOBNI sami kupiti in katere ne. Zgodba s “starejšo gospo” je tudi meni znana, saj sem dostikrat poiskušala “jamranje” mame, ki je pri skoraj 70-prepričana, da si lahko sama kupuje računalniške komponente, potem pa jo moram jaz reševati iz situacije (ko verjame trgovcu, ki jo prepričuje v nasprotno, kot sem jo jaz dan poprej, ko se je (morda) posvetovala z mano). In ker sem jo prepričala vsaj v to, da kupuje pri lokalnem trgovcu in serviserju, ne pa v trgovinah, ki prodajajo tudi kruh, jo včasih še lahko rešim, ko mi PRIJAZNO (in ne zato, ker jim tako nalaga zakon) kakšno stvar zamenjajo.

saj ne, da bi ti hotel ugovarjati, ampak se mi zdi podobno, kot da bi kupil matematični učbenik za svojega slovenskega prvošolčka v slovenski trgovini v kitajskem jeziku in original zavit v embalažo, na kateri ne bi pisalo te male “posebnosti”. Nekatere “mame” pač ne morejo vprašati ravno vsega, kar jim niti na kraj pameti ne pade. w95 in W98 so bili v slovenščini, xpji tudi… neketare reči postanejo skorajda samoumevne, ane? Saj sedaj te ob prijavo v službu tudi nihče več ne vpraša, če že znaš brati…

Saj.. ravno to je to. Enemu šparu bi še nekako odpustil tako šlamparijo ( in lastno nepremišljenost ), medtem ko naj bi bili ravno specializirani trgovci usposobljeni tudi neukemu kupcu prodati določen izdelek brez skritih pasti.

in – a ni nobenega zakona, ki bi določal neko obvezo o uporabi slovenskega jezika v Sloveniji? Sploh, če je seveda že veselo in namensko napravljen za naše tržišče.

Vsekakor grem(o) v ponedeljek v bitko.. najprej seveda z lepo besedo.

Je tak zakon oz. VEČ zakonov, a vsak velja za svoje področje. Eden recimo določa označevanje NEKATERIH izdelkov, recimo živil, ki moralo biti označena tudi v slovenščini, drugi zakon določa, kako morajo biti napisana NAVODILA za uporabo (seveda tudi v slovenščini). Noben zakon pa ne določa, da se v sloveniji ne sme uporabljati in PRODAJATI PROGRAMSKA OPREMA V ANGLEŠČINI. Ker ti in jaz bi bila prva, ki bi bila proti temu (no, bom stopila korak nazaj in govorila le zase) – torej jaz bi bila proti temu, ker imam na računalniku precej opreme v angleškem jeziku.

In še to: kar so skrite pasti za to gospo, niso zame. Zato v tem primeru ne morem kriviti trgovcev. Gospa bi se pač morala zavedati (ali pa bi jo lahko ti na to prijazno opozoril) če je ali ni kos takšnemu nakupu in bi si lahko s seboj v trgovino vzela kakšnega vnuka. Jaz sem si tudi, ko “kupovala” estrihe za hišo, preden sem sklenila pogodbo, malce pobarala kakšnega strkovnjaka, da ne bi naletela na “skrite pasti” o katerih nimam pojma.

No, pa vseeno veliko uspeha v ponedeljek. Z lepo besedo se daleč pride.

Ni tle kej kwa. Notesnik ni kila kruha, saj je zanj treba odšteti kar precej evrčkov. Vsak lahko zahteva zamenjavo in morda celo vračilo denarja, če z izdelkom ni zadovoljen. Priporočljivo pa je paziti pri odpiranju embalaže, morebitnih cd-jev in ostalih delov, apapterjev in priključnih kablov – da vse to lahko lepo zapakirate in shranite kot je bilo kupljeno.

Hinko, to ne drži, da lahko kar tako (brez razloga) zahtevaš zamenjavo ali pa vračilo denarja, če z izdelkom nisi zadovoljen. Tak izdelek, ki je bil že 1x pri nekom doma, potem težko (če sploh) prodajo po normalni ceni. Jaz že ne bi želela kupiti prenosnika, ki ga je imel nekdo doma in ga je uporabljal. Pa četudi le en vikend.

Delno se strinjam s teboj, vendar kupec običajno že takoj po nakupu ugotovi, če je bil opeharjen ali zaveden. Iz prakse vsem, da se v takem primeru lahko zahteva zamenjava ali celo vračilo kupnine. Še kupljene jogije lahko zamenjaš, pa da ne bi računalnika. Zato sem tudi omenil, da je potrebno biti pazljiv pri odpiranju embalaže in ostalih komponent. Je že tako, da v prodajalnah običajno nobenih škatel ne odpirajo, razen na izrecno zahtevo/željo kupca. Torej, domov vsakdo odnese mačka v žaklju.

Trgovina takšne izdelke lahko vrne dobavitelju, ki poskrbi za odpravo morebitne napake na izdelku, ga ponovno zapakira in pošlje v prodajo. Nikar ne misli, da kdaj nisi kupila izdelka, ki ga je že kdo imel nekaj časa doma.

Strinjam se, da ni fair, da bi kupci za vsako malenkost reklamirali kupljen izdelek in zahtevali novega. Običajno jih prodajalci takoj usmerijo na servis, kar se mi nikakor ne zdi fair. Če npr. za neko stvar odšteješ težko privarčevani denar, imaš vso pravico, da deluje in ne da se takoj naslednji dan in še kak teden valja nekje po servisu in serviserji takoj šarijo po njem. In računalnik niso banane, mar ne?!

Hinko, ti mešaš tri stvari:
– vračilo izdelka, ker nam ni všeč pa to ugotovimo šele doma 🙁
– uveljavljanje odgovornosti zaradi stvarne napake ter
– reklamacijo izdelka.

To so tri različne stvari – drugo in tretjo ureja Zakon o varstvu potrošnikov, prvo pa je izključno dobra volja prodajalca.

Tukaj imaš link do ZVPot, pa si preberi:

– člene od 15.b do 21. glede garancije za brezhibno delovanje stvari in
– člene 37. do 39. glede odgovornosti za stvarne napake.

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200498&stevilka=4288

No, če težko odšteješ privarčevani denar, pač ne kupuješ tako na hitro. Ampak se zares pozanimaš o artiklu, ki ga kupuješ. Specifikacije, tvoje zahteve, tvoje zahteve glede programske opreme…
Pa ne pri dotičnem prodajalcu, ampak drugače in prej, preden si v trgovini.
Se ti ne zdi. Kajti to, kot ti praviš, pa res ni kila kruha.
Prevračanje krivde na prodajalca je tule čisti poskus manipulacije s strani kupca.

Ne vem kako je z reklamacijo, ampak me je zmotilo tole:

Zakaj dolgoročno nabavljati sistem, ki bo po vsej verjetnosti umaknjen s trga s strani avtorja:

http://www.news.com/8301-10784_3-9785337-7.html?&subj=NewsBlog

Ne vem kako je z reklamacijo, ampak me je zmotilo tole:

Zakaj dolgoročno nabavljati sistem, ki bo po vsej verjetnosti umaknjen s trga s strani avtorja?

http://www.news.com/8301-10784_3-9785337-7.html?&subj=NewsBlog

Zanima koga razplet?

Če bi mene vprašali : GROZLJIVKA !
Če vprašate reporterja: 100 : 0 za trgovce !

In kratka rezlaga: gospa odnese netbuka k trgovcu, on se pametno poglobi v ene papirje in še bolj pametno izjavi, da se pač ne da narediti nič. In gospa KUPI PRI NJEMU NOVEGA NETBUKA , svojega “neuporabnega” pa pokloni vnukom!

Torej, poziv vsem trgovcem – splača se bit “pozabljivi neuk”.
Milsm.. in jaz se grem celo nekaj sekirat zarad…. ah.

Zakaj dolgoročno nabavljati sistem, ki bo po vsej verjetnosti umaknjen s trga s strani avtorja?

http://www.news.com/8301-10784_3-9785337-7.html?&subj=NewsBlog%5B/quote%5D

ja Nataša, očitno tudi pametni niso glih tolk pametni, kot se zdijo sami seb 😉

Prav, se vdam. Pa naj bo po vaše. Klanjajte se še naprej trgovcem, ki še sami največkrat ne vedo, kaj prodajo, kaj šele, da bi vprašali kupca, kaj želi in potrebuje. Zlasti, ko se starejši kupci odločajo za nakup računalnika, bi jim lahko kolikor toliko strokovno svetovali.

Sodeč po osnovnem postu je bila mamca kar lepo zz…….zzzz. In sedaj naj bi se po vaše najprej vpisala v en schnel English Course, potem pa hajd v odkrivanje skrivnosti (beri: slabosti) nove sodobne Viste, ki je – to sedaj že lahko trdimo – vrhunski produkt M$ jajc.

Je potem čudno, da se večina (premišljenih) kupcev še vedno odloča za nakup mašinc brez operacijskega sistema???

Kako lepo npr. teče Toshiba A200 pod XP-ji, ve le tisti, ki je prvi dan ruknil Vistico v pozabo. Takle mamo!

Hinko, kakšno klanjanje. Niti pod razno. Tudi jaz kar naprej maham trgovcem z zakonom o varstvu potrošnika, ampak takrat, ko vem da je upravičeno nekaj zahtevat.
Mamca se je pač zaj, ker ni prej ugotovila, kaj potrebuje. Tudi jaz ne grem po televizijo direkt v prvo štacuno, ampak se doma lepo vsedem za mizo in si zapišem, kakšne funkcije morajo biti podprte. Potem pa malo po štacunah ali internetu, pa seznam dopolnit ali korigirat.
Če misliš it v drag nakup, ane?
Lahko pa sedaj porabi tebe, ane, pa ji namestiš kako verzijo slo brezplačnega OS, pa ostalega orodja.
Še vedno imaš možnost seveda probat zamenjavo narediti v trgovini. Lahko te celo uslišijo. Nimaš pa orožja, če te ne.
Starost sam še ne pomeni modrost, kot si ugotovil.

Hehe Hinko, če bi me poznal, bi vedel da se ne klanjam pred trgovci….

Ko pa kot kupec storim kako neumnost (kot jo je mamica), pa to priznam in takrat je moje edino “orožje” lepa beseda. In ker, kot rečeno, računalnika ne kupujem v štacuni s kruhom, temveč pri trgovcu, kjer me poznajo, moja lepa beseda vedno lepo mesto najde.

“En pametn, da se kar kadi” – kako pa si ti opravil???

Saj sem že napisal, kako se je reč rešila. Vsekakor najboljše.

Zadovoljen je trgovec, ker je prodal dva netbuka namesto enega
Zadovoljna je “mamica”, ker je prišla do svojega slovenskega netbuka
Zadovoljni so vnuki, ker jim je nepričakovano padel en čisto nov netbuk direkt naročje.

Nezadovoljen sem edinole jaz, kateri pa v vsej tej igri pravzaprav sploh ne štejem.
In zakaj sem jaz nezadovoljen? Ker je seveda na udaro “moja pamet”. Do sedaj je bil namreč VEDNO moj nasvet – kupuj pri lokalnem trgovcu, če je le ponudba vsaj približno sprejemljiva. Razlogi ZA:

– kapital se nekoliko bolje obrača v domačih logih in posledično to pomeni lahko tudi večji vsesplošni standard

– trgovec je “tvoj sosed”, ga poznaš in se z njim lepo pogovoriš.

– trgovec te po vsej verjetnosti že pozna in lažje oceni / svetuje, kaj rabiš

– v primeru težav/garancije / napak odpadejo potni in poštni stroški, ampak se lepo oglasiš pri trgovcu in se lepo pomenita

In kaj se je zgodilo sedaj? Razen prve točke je vse skupaj padlo v vodo. To, da trgovca poznaš in on tebe je postalo brezpredmetno, če je nesposoben oziroma nezainteresiran ti pomagati pri nakupu in če v primeru napake (kogarkoli že ) zna le prebrati iz papirjev : se ne da.

Torej bo moj bodoči nasvet – kupi preko kataloga/interneta. Če te zanima, kako reč izgleda, pojdi k lokalnemu trgovcu, se mu usedi na glavo in naj ti razkaže vse živo in ko boš izvedel dovolj, se lepo zahvali in greš domov in klik v spletni trgovini. Zakaj ? Zato, ker očitno edino tako se lahko zavaruješ pred morebitnii skritimi napakami/ napačnimi odločitvami. Reč pazljivo odpakiraš, sprobaš in če ti karkoli ni všeč, lepo vrneš nazaj. Brez razlage in brez vprašanj.

Je pač zakon tu nastavil trgovcem past in verjetno se bo marsikdo ujel vanjo. Bo pa res še marsikomu delala kaka “mamica” veliko potuho in zato bodo tudi taki še vedno živeli dalje… In navsezadnje – zakaj bi nekoga ščitili, če pa on tega niti ne želi? ( moj komentar “mamici” na končno stanje : “nategnil te je, da se ti iz uh kadi, ti si mu pa rekla – daj me še enkrat. Očitno ti fajn paše” )

Se pa seveda vedno bolj strinjam, da je butasto poizkusiti vse stlačiti v ene zakone. Ti so itak za poštene in “loleke”, iznajdljivi jih znajo obrnit v svoj prid.

Ker sem spet malo preveč naložil in verjetn le malokdo vse prebere, še kratek povzetek bistva :

Če želiš nekaj kupiti in o temu pojma nimaš, se moraš o tem pozanimati. Za to naj bi bili usposobljeni trgovci ( vnuki imajo pač kdaj tudi svoje interese ). In če trgovci to niso (usposobljeni), potem nam je zakon omogočil varovalko – nakup prek kataloga oz interneta. In to je to. Odločitev je pa le naša in imeli bomo točno take (tudi) trgovce, kot si jih zaslužimo.

PS: Sam imam istega trgovca že več kot 10 let in le potrjuje Allyino pravilo.

Dober trgovec, ni kaj. Komot bi zamenjal računalnik in tistega z angl. Vistico prodal drugemu kupcu, saj ima veliko ljudi (tudi jaz) raje izviren operacijski sistem. No, so pa vsaj vnuki veseli.

Moja stranka je npr. pred dnevi sama kupila Philipsovo web kamerco. Da vidte ta poden od kamere, neka leva Philips varianta. Na notebook se sploh ni dala postaviti zaradi nerodno izvedenega podstavka, mikrofon je bil ločen, torej še en kabel več – le kam naj sedaj ‘pripopa’ ta mikrofonček? kaj se bo potem dogajalo, ko bo zaključila z delom??

Kar je bilo najhuje: kamera sploh ne deluje na Vistici, čeravno na priloženi zgoščenki po slovensko piše, da deluje na Visti z gonilnikom, ki je na voljo na Philipsovi strani. Jok, brate odpade! Vista se je takoj po namestitvi Philipsovega g(o)inilnika žalostno obesila. Samodejni recover jo je šele po 10 minutah obudil k življenju. Vsaj to.

Hajd nazaj s kamerco v originalno embalažo, z ‘načeto’ tlačenko seveda – in v Big bang po drug model. Brez problema vodja prodaje zamenja artikel s sodobno Logitech kamerco z vgrajenim mikrofonom in podstavkom, ki je primeren za vsak notebook. Priložena programska oprema brezhibno deluje z vsemi windowsi.

Skratka: 1 : 0 za kupca. Takle mamo 🙂

Opisani zadevi prenosnikom in kamero nista primerljivi. Kamera namreč ni imela karakteristik, ki jih je navajala priložena dokumentacija (ni delovala na Visti). TRGOVEC JO JE BIL ZATO DOLŽAN VZETI NAZAJ. Tudi z načeto tlačenko, česar se je vodja prodaje dobro zavedal. (da ne boš mislil, da so stranki naredili uslugo….).

Ah, končajmo to dolgovezno debato o (ne)pravilnem ravnanju kupcev in prodajalcev računalniške (in tudi druge) opreme. Moj namen ni bil ‘učenje’ uporabnikov foruma, kako naj prelisičijo prodajalce in za vsako ceno vrnejo izdelek, ki jim ni vseč ali jim ne ustreza. Želel sem le namigniti, da kupec lahko doseže marsikaj, se strinjam – pogosto tudi z lepo besedo – a se ljudje žal tega niti ne zavedajo. Veliko jih je namreč takih, ki nedelujoč izdelek takoj odpeljejo na servis (beri: ali pa kupijo kar še en prenosni računalnik). Trgovina, ki ima posluh za kupca, pa zaradi nekaterih reklamacij nima posebnih težav, saj je pri vsaki dobavi tudi nekaj slabih izdelkov. Če se to dogaja pogosto, lahko tudi zamnenjajo dobavitelja.
Eni se radi sklicujete na razne člene in predpise, a trdno sem prepričan, da je veliko več potrošnikov prikrajšanih ravno zaradi nepoznavanja svojih pravic. Če me okrcate zaradi mojih mnenj, me prav nič ne moti. Ne bom jih spremenil, še vedno sem prepričan, da imam v veliko primerih prav.

Lep dan vsem! Pa čim manj reklamacij! :)))