Vračilo v posest in uporabo(razpolago)

Pozdravljeni!

Po dedku oz. očetu sem podedoval njivo (0,5 hektarja), ki je bila predhodno vrnjena v naravi v postopku denacionalizacije.
Dedku so l. 1962 odvzeli-nacionalizirali samostojno parcelo, s svojo parcelno številko, označeno z mejnimi kamni (vse je še zmeraj razvidno v arhivu Geodetske u.). Ker je dedek umrl, je kot dedič-skrbnik, denacionalizacijski zahtevek vložil oče. Njiva je bila medtem parcelirana- združena v večjo parcelo, ki meri 3,2 hektarja. Njiva je bila vrnjena po ZDEN, v naravi, leta 1994, z odločbo upravnega organa in sicer v deležu 5000/32000, ker v času vračila prvotna parcela ni več obstajala.
Vseskozi in še danes ima parcelo v uporabi kmetijska zadruga. Zadruga se je v upravnem postopku izrekla, da je vrnitev v naravi mogoča, da ni ovir, le 5 let, kot je po zakonu bi še imela v uporabi. Zadruga se je na odločbo upravnega organa pritožila in vračilo je bilo pravnomočno (na dveh sodiščih) šele, ko je tudi oče že umrl. Po kolobocijah in pritožbah zadruge do vrhovnega sodišče in po postopkih dedovanja, sem končno postal lastnik po dedku in nato očetu…

Solastniki združene parcele smo štirje, uporablja jo še vedno (celotno) zadruga. Zadruga je lastnik cca 20000/32000, eden ima delež 4000/32000, eden 3000/32000, mi pa 5000/32000. Zaradi združitve v času, ko je bila parcela odvzeta smo postali “umetni” solastniki.
Solastništvo ni nastalo na podlagi pravnega posla(nakup, dedovanje, …)

Zadruga se izogiba vračilu, zamenjave noče, ponuja le eno bagatelno najemnino. Jaz bi imel parcelo zase, da bi lahko sam z njo razpolagal (jo obdeloval, dal drugemu v najem, jo morebiti zamenjal ali prodal, ali…)

Kako postopati, da odvzeto parcelo, ki je bila po ZDEN vrnjena v naravi (v deležu) dobim nazaj tudi v posest-uporabo ??
Prosim za nasvet!

Spoštovani!

Pri vračilu kmetijskih zemljišč obstajajo določene posebnosti. Kmetijska zemljišča se vračajo v last in posest kolikor se s tem ne okrni funkcionalnost kompleksov kmetijskih zemljišč oziroma kompleksov trajnih nasadov ali če s tem ne pride do takšne razdrobljenosti parcel, ki bi onemogočala ekonomično obdelavo. Če v primeru vrnitve pride do enega izmed zgornjih primerov, se v korist upravičenca, čigar zemljišče, ki je bilo podržavljeno, leži v območju kompleksa kmetijskih zemljišč v družbeni lastnini, vzpostavi solastninska pravica.
Zavezanec (Zadruga) ima še nadalje pravico uporabljati podržavljeno nepremičnino za svojo dejavnost, vendar le za dobo, ki je nujno potrebna za prilagoditev njegovega poslovanja spremenjenim razmeram. Ta ne more biti daljša od pet let od pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji oziroma največ sedem let od dneva uveljavitve tega zakona, če se upravičenec in zavezanec ne sporazumeta drugače. Če so na kmetijskih zemljiščih vzpostavljeni novi oziroma obnovljeni trajni nasadi lahko zavezanec uporablja takšno zemljišče do izteka rodnosti oziroma največ 10 let. Najemno razmerje uredita upravičenec in zavezanec s pisno pogodbo. Če upravičenec in zavezanec ne skleneta pogodbe iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je najemno razmerje nastalo po samem zakonu, o spornih vprašanjih pa na predlog upravičenca ali zavezanca odloči sodišče v nepravdnem postopku. Ker ne vemo točno koliko časa je minilo od pravnomočnosti zadnje sodne odločbe, na moremo zagotovo presoditi, če Zadruga krši zakonska določila in ali lahko sprožite nepravdni postopek za razrešitev spornega razmerja.
Kolikor je ta čas že potekel imate kot solastnik pravico kadarkoli zahtevati delitev stvari, razen v neprimernem času. Vendar pa se mora v tem primeru nepremičnina razdeliti v celoti, smisel delitve je namreč tudi v tem, da se z delitvijo uredijo razmerja med solastniki. Kot solastnik pa lahko vložite tudi tožbo za varstvo pravice na delu stvari.

S spoštovanjem!

Spoštovani !

Zahvaljujem se vam za izčrpen odgovor.

ZDEN jasno govori o popravi krivic in o vrnitvi premoženja predvsem v naravi (če se le da).
Z odločbo občine (1994) je bilo vrnjeno premoženje v deležu, ker je bilo ugotovljeno, da upravičencu ni bilo izplačana vrednost odvzele parcele, ampak plačana le ena odškodnina (5 kratnik kat. dohodka).

Bilo je podržavljeno. Ugotovitve:
– odvzeto premoženje(1962), parcela xxx , njiva 5, v izmeri 5000 m2;
– parcela xxx združila v parcelo yyy, v izmeri 32000 m2(1967), xxx pa izbrisala;
– v uporabi zadruge, ki je v postopku po denac. kot stranski intervenient;

– Zadruga v postopku posreduje podatke:
– – zemljišča so po podržavljenju komasirana, komasacija zaključena;
– – ni trajnih nasadov
– – ni hipoteke;
– – za odvzeta zemljišča niso bila dana nadomestna zemljišča, plačana je bila odškodnina;
– – uporablja jo zadruga za pridelavo krme;
– – zemljišče je možno vrniti v naravi, vendar bo zadruga uveljavljala pravico imeti še naprej v lasti za določen čas v skladu z določili ZDEN;
– – drugih navedb zadruga ni imela;

Zadruga ne nasprotuje vrnitvi parcele xxx, ki je sedaj združena v parcelo yyy, upravičenki v naravi v last…..

Na odločbo se je odvetnik pritožil, ker naj bi bila odvzeta parcela plačana…zadruga je vse pritožbe izgubila:
– na Upravni enoti leta 1997
– na Min. za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano leta 1997;
– na Upravnem sodišču leta 1999;
– na Vrhovnem sodišču leta 2000;

Dedek je umrl že pred uveljavitvijo ZDEN, Vlogo je vložil oče (skrbnik), ki je umrl leta 1999. Nihče nas ni obvestil o pravnomočnosti. Upravna enota je zadevo samo arhiviral pri sebi, ko jo je dobila vrnjeno iz Vrhovnega sodišča.

Slučajno smo pred enim letom (2/2012) prišli do podatka, da je vrnjeno dokončno-vse pravnomočno. Od zadruge smo kot nedvomni in edini dediči ( jaz, brat in mama) dobili odškodnino za 15 let in sklenili zakupno pogodbo za leto 2012. Hkrati smo pokrenili postopek dedovanja, ki je bil pravnomočen 10/2012. celo parcelo sem dobil jaz. Takrat smo zadrugo obvestili, da zakupna pogodba v letu 2013 ne bo sklenjena.
Zadruga ponuja okoli 100 EUR za celo parcelo najemnine na leto. Zamenjave nočejo, ker menda nimajo zemlje za menjat, kupili bi pa po bagatelni ceni….
Za upravičenca ni noben predlog sprejemljiv, zato smo se odločili, da bi sami razpolagali z zemljo.
Zadruga ima v uporabi celo parcelo 32000 m2. Z ostalimi lastniki mi ni znano, kakšno razmerje ima, niti, če so še živi,…Iz izpisa se vidi, da sta poleg zadruge in nas še dva solastnika.

Nikoli nismo bili naravni solastniki. Solastniki smo postali zaradi združitve v eno parcelo, na kar pa nismo imeli vpliva. Prej so bile to vse samostojne parcelo z dovozno potjo(kolovoz).

Odvzeta je bila samostojna parcela xxx, v izmeri 5000m2, razmejena z mejnimi kamni, z dovozno potjo. Točno se je vedela kje je. Zardi strojne obdelave zadruge so mejni kamni »izginili«.

Mi lahko svetujete, koliko je strošek odvetnika za nepravdni postopek, za odškodninsko tožbo, za predlog za izdajo začasne odredbe o prepovedi uporabe dela zemljišča in kakšne so sodne takse?
Koliko stane razmejitev in kdo jo plača? (Menda se po sorazmernem deležu glede na površino?)
Hvala in lep pozdrav

Spoštovani!

Za izračun navedenih stroškov bi potrebovali podatek o vrednosti parcele. Tako nagrada kot sodna taksa namreč zavisita od vrednosti parcele.
Glede stroškov razmejitve nimamo podatka. O tem povprašajte pri geodetskem podjetju. Stroške razmejitve sicer navadno plača predlagatelj postopka.

S spoštovanjem!