Kadar smo ob obeh bregovih Mure, tedaj smo srečni.

Zanimata me 2 stvari.
1. Ali sta besedici KADAR in TEDAJ veznika, prislovno d.kraja ali kaj drugega?
2. V katero besedno vrsto spada OBEH? Pod pridevnik?

Hvala

neroden stavek

Ko smo ob Muri, smo rečni, ee e.e.. srečni.

Stavek je tak kot je, si ga nisem jaz izmislila. Moram pa to cimprej izvedeti. Kdorkoli???

Pri tvojem vprašanju je veliko nejasnosti, saj se zdi, da ne ločuješ stavčnih členov in besednih vrst. To dvoje se namreč razlikuje. Besedne vrste in stavčni členi so resda med seboj povezani (glede na vlogo v stavku), toda po svoje gre za dve skupini, ki sta med seboj povsem ločeni (vsaka ima svoje lastnosti). Torej je treba najprej razčistiti, kakšno informacijo sploh potrebuješ: ali delaš analizo besednih vrst ali stavka.

Poleg tega: kadar in tedaj nikakor ne moreta biti prislovno določilo kraja, kvečjemu prislovno določilo časa (kdaj?, ne kje?), če že. Po mojem mnenju pa tudi to ni prav, saj gre za časovni odvisnik, če torej analiziramo stavek (Kdaj smo srečni? Kadar smo … ). Torej se pojavlja novo vprašanje: ali so zgornje opcije možnosti, med katerimi izbiraš, ali so to tvoje opcije, pa preverjaš, ali imaš prav.

Če analiziraš besedne vrste, potem je po mojem mnenju kadar veznik, tedaj pa časovni prislov.

Za obeh se strinjam, spada v pridevniško besedo. Lahko pa bi prešlo tudi v samostalniško besedo, npr. Dva bregova sta bila, toda obeh nisem videla. Če obeh nastopa sam, preide v samostalniško besedo, če ima ob sebi samostalnik (obeh bregov), spada v pridevniško besedo. V šoli ste verjetno spoznali precej zlajnan primer: dežurni učenec je pospravil mizo in pa učitelj je poklical dežurnega. Gre za posamostaljeni pridevnik, torej samostalnik (dežurni), ki je nastal iz pridevnika (dežurni učenec).

gre za besedne vrste.
Navodilo pri nalogi je, da naj izpišem medmete, veznike, členke.

Torej drži, da je kadar veznik (bi lahko namesto kadar uporabili ko, če…?), tedaj pa p.d.č?

Se opravičujem za nejasnosti, prav tako pa za napako (seveda je bilo mišljeno p.d.časa in ne kraja).

Jezik ni kemija ali matematika.

Sva na istem: če gre za analizo besednih vrst, p.d.č. nima kaj zraven početi. P.d.č. je stavčni člen, veznik pa spada med besedne vrste. Tedaj je po mojem mnenju prislov, in to časovni, ker označuje čas. Prislov spada med besedne vrste, p.d.č. pa ne. Poleg tega v tvojem primeru sploh ne gre za p.d.č., ampak za časovni odvisnik:
1. primer p.d. časa: Včeraj smo se smejali, kot že dolgo ne. Kdaj smo se smejali? Včeraj.
1. primer časovnega odvisnika: Kadar smo ob Muri, smo srečni: Kdaj smo srečni? Kadar smo ob Muri.
Odvisnik vsebuje osebno glagolsko obliko, prislovno določilo pa ne.

Ja, namesto kadar bi lahko uporabili tudi kateri drugi veznik: npr. ko. Veznik če ne more kar nadomestiti veznika kadar, saj spremeni pomen stavka in iz časovne opredelitve (kdaj smo srečni?) preidemo v pogojnost (Če smo ob Muri, potem je tako in tako.).

Pač devetletka.