Vprašanje za vse SPOSOBNE ljudi – KAKO?
http://med.over.net/forum5/read.php?151,9578714
Prebrala sem to temo in komentarje, oglasilo se je nekaj ljudi, ki pravijo/pravite, da ste sposobni, da ste si prigarali svoj položaj in plačo. In da naj bi si bili vsi, ki nismo na takih položajih, sami krivi. Ok, sem samokritična in priznam, da bi morda še lahko naredila kaj več od tega, kar sem. Ampak KAJ in KAKO, KJE?
Prav rada bi se pogovorila z nekom, ki ima za seboj eno tako zgodbo, kako je začel na dnu in je danes na položaju. Ker problem je v temu, da jaz sem v svojem poklicu, kolikor sem imela prilike delati, dosegala dobre rezultate. Končala sem visokošolski strokovni študij, imam poklic, 10 let sem delala vse sorte reči (casino, tur.agencija, hotel, pisarna marketinga, promocije…), od tega imam 3,5 leta delovne dobe. A ravno ko sem začela svojo “karierno pot”, se je začela gospodarska kriza. Komaj so nas zaposlili (v prvi službi), že so delali načrte, kako nas bo treba polovico odpustit, ker nas je preveč. In ker sem bila mlada, brez otrok in brez kreditov, sem seveda prva letela. Ostali so veliko manj sposobni, z dokazano slabšimi delovnimi rezultati, a jaz se pač nisem razumela s šefom (ki je letel kmalu za mano), pa tudi z direktorjem nisem bila prijateljica od prej (veliko jih je spravil not preko poznanstva), pa še nočno delo ni bilo zame, to moram priznati. Ampak naslednjega “projekta” sem se lotila, kot treba. Sprejela sem delo v tur.agenciji za 3 €/uro, preko študenta in moj cilj je bil, da se NAUČIM vsega, kar treba, da postanem dobra bukerka, da bom znala prodati od Umaga do Indije koromandije. Mi je uspelo, šef je zame dal priporočilo, ko sem se selila na drug konec Slovenije in dobila sem delo, do porodniške, po porodniški pa kriza, kriza, kriza..podjetje, kjer sem bila, je v takem dreku, da močno dvomim, da se bomo pobrali. Vsak dan pošiljam prijave, zjutraj, ko vstanem, najprej pregledam razpise in mail…prav nervozna sem, otrok to čuti in ima raje atija kot mamico. Ampak res težko razumem, da se nam mladim (no, 30 sem stara) dogaja taka krivica. Še 5 let nazaj bi s takimi izkušnjami TAKOJ dobila delo v turizmu, pa še kje drugje, danes komaj pridem do razgovora, kjer mi povejo, da imajo takih kandidatov toooliko, da jim je prav hudo, da nas ne morejo vseh vzeti.
Kot rečeno,po porodniški v moji službi ni bilo več delovnih mest, vmes so en kup ljudi odpustili, sedaj je firma v prisilni poravnavi, mene je direktor vseeno povabil, da pridem čez poletno sezono (ko je največ dela) pomagati, ker sem imela vedno dobre rezultate in tudi kot sodelavka nisem bila nikoli naporna, konfliktna. Ampak kaj mi to pomaga, če je podjetje na dnu, če ni za plače, če ni strank in nimam komu prodati..celo bojim se,da bom zapravila en kup denarja za bencin, plača pa vprašanje če bo. Bivše sodelavke ga terjajo z visoke odpravnine, neizplačane lanske plače in regrese, potne naloge…
Vsako jutro, ko se zbudim, najprej pomislim na to, kje in kako naj najdem delo, pa magari za minimalko, samo da mi nekdo da priložnost, da se dokaže, ker VEM, da sem sposobna in da bi mi uspelo, če bi le dobila priložnost. Veliko razmišljam o lastnem podjetju, ampak kako naj v tej državi, ko ljudje nimajo za kruh, odpiram še eno firmo, ki bo nekaj ponujala, če ljudje nimajo s čim kupiti.
Če ima kdo zame nasvet ali bi z mano delil zgodbo, bom zelo vesela. Torej, kako naj se v teh časih mladi obrnemo, kje naj začnemo, če ni razpisov, ni dela?
Aja pa še to, na Zavodu mi je svetovalka rekla, da v povprečju dobi več ljudi zaposlitev s ponudbo kot prijavo na razpis. Je to res, kako naj se lotim tega???
res je bolje, da pošiljaš ponudbe kot prijave na razpise, še posebej, ker delaš na področju, kjer je ponudbe delavcev kot listja in trave. Sicer pa eno je hvala, drugo reala. Ti imaš majhnega otroka, ki ga ne zaupaš tašči. Večina žensk, ki dela kariero, pač vidi otroke za urco ali dve, se pa znajo seveda hvaliti. tudi večina ljudi, ki imajo svoje nepremičnine pri 30 so do tega prišli na račun dobrih babic, staršev in njihovih kreditov. Tako da ne se preveč sekirat.
res je bolje, da pošiljaš ponudbe kot prijave na razpise, še posebej, ker delaš na področju, kjer je ponudbe delavcev kot listja in trave. Sicer pa eno je hvala, drugo reala. Ti imaš majhnega otroka, ki ga ne zaupaš tašči. Večina žensk, ki dela kariero, pač vidi otroke za urco ali dve, se pa znajo seveda hvaliti. tudi večina ljudi, ki imajo svoje nepremičnine pri 30 so do tega prišli na račun dobrih babic, staršev in njihovih kreditov. Tako da ne se preveč sekirat.[/quote
No, če bi se odjavila in si izmislila nick, ne bi nihče vedel, da otroka ne zaupam tašči. Ne me soditi po tem, ker tisto je tema, ki s to nima veze. Je pa resnica, kar si napisala. Ljudje, ki garajo za kariero, otroke bolj malo vidijo, kasneje jim je pa žal. Tudi moja starša bi lahko sodila mednje. Mami je cele dneve delala v svojem salonu, ati najprej v gostilni, ko to ni šlo več, pa je vozil kamion od jutra do večera. No, danes sicer imata novo hišo, ampak mami promet pada, ker ljudje enostavno nimajo denarja, ati je izgubil delo, ker je firma propadla (nihče več ne kupuje kurilnega olja), je tik pred penzijo in živi od majhnega nadomestila z zavoda, čaka na penzion, ki bo prav tako revščina,še dobro, da imata nekaj malega prihrankov za hude čase. Kje se njima pozna trud in kariera? Nič ti ne pomaga dober glas in stalne stranke, če so ljudje brez eura, če ne upaš dvigniti cen, davki in hrana pa vedno dražji.
malo se je treba tudi realno pogledat. poglej kako ljudje živijo po celem svetu. tvoja starša sta pač naredila hišo, vzgojila otroke, kar je čisto soliden rezultat za dva povprečna človeka. Najbrž sta v pokojninsko blagajno plačevala minimalne prispevke, torej bosta ven dobila več kot sta vlagala, pa še prihranke imata. S seboj ne bosta odnesla nič, torej sta za starost kar lepo poskrbela. Če mami promet upada, je to zaradi povečanja dela na črno. Med frizerkami je tega ogromno. Je pa morda to priložnost zate, ti se prekvalificiraj v frizerko, sicer si za državno subvencijo že prestara, ampak če sama odpreš s.p. pa spet dobiš neko subvencijo, malo preveri.
Za frizerko ne bi šla, so mi zdravniki ta poklic zaradi težav s hrbtenico že zdavnaj odsvetovali, niti me ne veseli ta poklic, morda kozmetika – to bi delala takoj. Če bi vsaj živela v domačem kraju, bi še šlo, tako pa sem preseljena 250 km stran, v kraju, od koder je moj mož. Tukaj je trenutno vsega preveč. Firme se zapirajo, dela na črno je ogromno, o tem sploh ne vemo ali pa zelo malo, ker je nemogoče vedeti, koliko frizerk dela doma ali po hišah.. pa niti ni važno, dejstvo je, da bi vsak raje delal legalno, če ne bi bil to prevelik strošek. Država samo zahteva svoje, nikogar ne zanima, kako boš plačal.
Odprtje s.p.-ja trenutno ne pride v poštev, ker ni več subvencije. Lani si dobil 5000 € in 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} olajšavo pri prispevkih (prvo leto 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, drugo 30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}), zdaj pa je tudi tega konec. No, olajšave so še, dnarja ni več. Morda spet drugo leto, tako so rekli na Zavodu. Niti ne vem, česa bi se lotila. Glede na to, da imam sama velike težave z varstvom in da so vrtci čist neprilagodljivi, sem celo razmišljala v tej smeri. Ampak spet… izobraževanje traja 1 leto, stane jurja eurov, izkušenj nimam, varovanje otrok pa je zelo zelo velika odgovornost, ki ti jo mora najprej nekdo zaupati, da sploh lahko začneš. Na črno ne upam, da se lotim po legalni poti, bom prej obupala nad sistemom in še dnarja nimam, pa treba je imeti prostor, opremo, igrače…karkoli pomislim, je prevelik zalogaj – začetni vložek, pa še v teh časih velik riziko, da ti sploh ne zalaufa, pa si do grla v dolgovih in še bolj zagrenjen.
Za frizerko ne bi šla, so mi zdravniki ta poklic zaradi težav s hrbtenico že zdavnaj odsvetovali, niti me ne veseli ta poklic, morda kozmetika – to bi delala takoj. Če bi vsaj živela v domačem kraju, bi še šlo, tako pa sem preseljena 250 km stran, v kraju, od koder je moj mož. Tukaj je trenutno vsega preveč. Firme se zapirajo, dela na črno je ogromno, o tem sploh ne vemo ali pa zelo malo, ker je nemogoče vedeti, koliko frizerk dela doma ali po hišah.. pa niti ni važno, dejstvo je, da bi vsak raje delal legalno, če ne bi bil to prevelik strošek. Država samo zahteva svoje, nikogar ne zanima, kako boš plačal.
Odprtje s.p.-ja trenutno ne pride v poštev, ker ni več subvencije. Lani si dobil 5000 € in 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} olajšavo pri prispevkih (prvo leto 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, drugo 30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}), zdaj pa je tudi tega konec. No, olajšave so še, dnarja ni več. Morda spet drugo leto, tako so rekli na Zavodu. Niti ne vem, česa bi se lotila. Glede na to, da imam sama velike težave z varstvom in da so vrtci čist neprilagodljivi, sem celo razmišljala v tej smeri. Ampak spet… izobraževanje traja 1 leto, stane jurja eurov, izkušenj nimam, varovanje otrok pa je zelo zelo velika odgovornost, ki ti jo mora najprej nekdo zaupati, da sploh lahko začneš. Na črno ne upam, da se lotim po legalni poti, bom prej obupala nad sistemom in še dnarja nimam, pa treba je imeti prostor, opremo, igrače…karkoli pomislim, je prevelik zalogaj – začetni vložek, pa še v teh časih velik riziko, da ti sploh ne zalaufa, pa si do grla v dolgovih in še bolj zagrenjen.[/quote]
No, saj ti pa niti nisi tako strašno zagreta za iskanje dela. Si pa res zelo zagreta za iskanje izgovorov zakaj nečesa ne bi, te ne veseli, se ne splača…
hahaha, da ne bom crknila od smeha. Vsak ki dela na črno, raje dela na črno, da mu ni treba plačevat davkov, pa še kakšen transfer vleče. A misliš, da bo enkrat obstajalo legalno delo, za katerega ne bo treba plačevat davkov? Preselite se nazaj k tvojim staršem, moški lažje najdejo službo, ti boš pa na ta način lažje rešila svoje probleme. pa pri mami odpreš kozmetiko, ona frizira, ti narediš ostalo in komplet zrihtate stranke.
Če bi ti napisala, v katerem kraju ima mami salon, ti na kraj pameti ne bi padel ta predlog, pa niti ni važno, pomembno je, da jaz vem, da je to misija nemogoče. Tam živijo samo še stari ljudje s penzioni 400 € in nekaj ljudi, ki delajo v tovarni in dobijo minimalko. Mladi dobesedno bežijo iz tega kraja, ker je bogu za nogo, ker je to nasploh regija, ko najbolj NI služb. Da ne govorim o tem, da imata dve – mama in hči, samo 3 km stran zelo dober salon, pa še te dve imata v okolici konkurence, koliko hočeš. A zdaj naj se še jaz “uštulim” in odžiram promet, da bomo na koncu imeli vsi nekaj, a premalo, da vsi preživimo?
Isti problem je v turizmu – sploh potovalne agencije so tipičen primer – jih je vsaj enkrat preveč. Ker vsi mislijo, da je dovolj dati kataloge na police in imeti en rezervacijski sistem, pa bo denar priletel sam od sebe. Nekateri se sploh ne zavedajo, da s tem samo mešajo drek, da ne govorim o nezakonitem zniževanju cen. Zaradi takega načina se promet drobi, na eni strani se agencija odpre, na drugi strani še isti dan zapre.. agencije z dolgoletno tradicijo in znanjem pa komaj živijo oziroma životarijo. Ker ti spet nič ne pomaga znanje, če v sosednji agenciji nekdo reče stranki: jaz vam dam 2{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} popusta na ceno, ki vam jo je ponudila prejšnja agencija, pa še prijavnine ne zaračunavamo.. itak taki grejo slej ali prej rakom žvižgat, ker ne preživijo, ker so provizije že tako prenizke, ampak če bi se jih držali brez zniževanja in računali prijavnino, bi vsaj nekako šlo skozi, pa čeprav z nulo, ampak dokler je za plače in prispevke, smo vsi zadovoljni. Tukaj je kriva država, da sploh dovoli, da ljudje, ki nimajo pojma, najamejo prokurista (ki ima izobrazbo in pogoje), pa že lahko mešajo drek, odžirajo promet drugim, kmalu pa propadejo in za sabo pustijo dolgove.
Štajerska – nam kaj pripada? Sicer trenutno živim z družino na Gorenjskem, kjer ima vsaj še mož službo, ampak samo z njegovo plačo se nam na dolgi rok ne bo izšlo…zato iščemo rešitev. Kje se da priti do kakšnih evropskih sredstev, mi lahko kdo svetuje, pomaga? In kakšni so pogoji? A mi bo kdo plačal šolanje za poklic, v katerem bi lahko služila na dolgi rok in nekaj, da med tem časom nekako dostojno preživimo, dokler mi ne zalaufa? Res me zanima, kje se da kaj dobiti, vsi čivkajo o tem sredstvih, nihče pa ne ve konkretno, kako in od kod se jih dobi, kakšni so pogoji itd.
Sicer tudi jaz vidim le kup izgovorov česa vse ti ne bi počela in istočasno jamranje, da dela. Bom pa vseeno komentirala čeprav navadno take preskočim.
Sama delam s turističnimi agencijami. Ne da jih ni vsaj enkrat preveč ampak jih je veliko premalo. Imamo res veliko agencij, ki agencije pravzaprav niso. So le prodajalne tujih aranžmajev. To ni turistična agencija pa čeprav sami sebi tako rečejo. In imamo ene par pravih turističnih agencij, ki iščejo turiste, jih vozijo v Slovenijo (ja prav si prebrala v Slovenijo) in tržijo tisto kar najboljše poznajo. Ta del je v močnem porastu ampak še vedno jih veliko ampak res veliko manjka. Tujcem je naša država vedno všeč, prave domače ponudbe je kolikor želiš in pravzaprav ne moreš izgubiti saj je država tako lepa, majhna, raznolika in še vedno pristna, da ga ni nezadovoljnega turista, ki ima vsaj malo podpore, da ve kam iti, kaj pogledat, kje se ustaviti. To je sigurno ena povsem odprta tržna niša. Sodelujemo s parimi in vsem gre več kot dobro. Veliko dela ampak saj to iščeš kajne?
Konkretno ti seveda ne znam svetovati, tvoja panoga (turizem) mi je španska vas. A ker sprašuješ tudi na splošno, moja razmišljanja:
Misel, da se izšolaš ali priučiš nečesa in potem nekaj furaš do penzije, je mimo. Človek mora dejansko spremljati dogajanje v svoji panogi, preverjati trg dela, perspektive svojega delovnega mesta. Imeti mora odprte oči. in se stalno izobraževati. In če je potrebno, tudi spremeniti svoj poklic. Iz iz strokovnega inžinirja postaneš komercialist, iz bančnika tržnik, itn. Moja kozmetičarka se je prelevila v prodajalko. Ocenila je, da se ji to za naslednjih 5 – 7 let bolj splača, in to iz vseh vidikov.
Sama sem zavestno šla v dejavnost in firmo, kjer so bile plače izjemno dobre, a perspektiva majava. Jasno je bilo, da ne bo trajalo. In ni. A na izstop sem se v bistvu stalno pripravljala in z malo sreče uspešno preskočila, ko se mi je ponudila priložnost (nanjo sem čakala več kot tri leta).
Mislim, da velja biti tudi v glavi, mentalno, dinamičen. Vemo, da v tujini folk poklic (ne službo) zamenja tudi trikrat v življenju, a v našem okolju to ni bila praksa. Sedaj pač bo. In ugriznili bomo v poklice, ki bodo donosni in izstopali ven iz tistih, ki niso. Sedaj bo večina zatulila “služb niii”, kar je načelno res. Ampak firme še obstajajo, še delujejo, 86{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} delovno zmožnih ima delo, mogoče se celo počasi pobiramo, samo vprašanje časa je, kdaj bo bolje. In delat bomo morali uhuhu let, zato velja razmišljati res širše.
Res ste cinični.. ker sem realna in se nočem zaplesti v dolgove, se izgovarjam. Če bom odprla firmo in naredila državi dolgove, da bom od nečesa živela, kasneje firmo zaprla in poniknila, bom pa voluhar in mini tajkun.
Morda pa je res to edina možnost v tej državi.. odpreti d.o.o. (nekje si bom že sposodila tistih nekaj tisočakov, ki jih rabim kot pogoj za registracijo), nabavila bom nekaj in dalje prodajala, najela delavce, za njih potegnila vse možne subvencije, zame bodo prodajali meglo, jaz bom služila, še kakšen kredit si bom izpogajala (sicer dvomim, ker so se banke zelo zaščitile, luknja je prevelika), denar si bom preko kanalov speljala na svoj račun v tujini in ko ne bo šlo več, bom zaprla d.o.o. ter lepo poniknila. Čez čas pa jovo na novo.. Takrat ne bom več imela ne razloga ne časa za jamranje po forumih in iskanje tolažbe, upanja, da bo morda bolje, da bo se našel nekdo, ki mi lahko ponudi priložnost… ker bom imela € na računu, s katerimi bom otroku kupila, kar rabi in bomo živeli dostojno življenje. Morda pa res.. ne vem, kaj še jamram, lotila sem bom!
Ne posplošuj. Do nepremičnine sem prišla pri 30 z lastnim trudom. Brez pomoči staršev. S partnerjem. Niti fizično ni nihče pomagal, pa bi lahko.
Sem zdaj ravno tako brez službe. tako da razumem avtorico, ker v bistvu sva na istem. S to razliko, da jaz sem mogoče imela malo več nekakšne sreče, da sem imela boljšo plačo, pa partner tudi. Znanje vem, da imamo vsi – sam da prideš do službe brez vez, to je pa pol mal sreče vmes… Tako je pri nas.
Sreča ali starši in ogromno truda…
Pa še nekaj, glede na to, da sama že delam v svojem podjetju – res je to edina rešitev, sam ne tako poenostavljat stvari… Razmišljajte, ker se je treba veliko naučit in pametno delat in bit realen,d a uspeš.
Glede agencij se pa strinjam. Jaz sicer nisem nikoli delala, bila samo na razgovoru na veleopevani Intelekti :)) pa sem ugotovila, da za tako narcisoidnega direktorja s takim odnosom do ljudi, ne morem delat. Je pa nekaj preprodaja, drugo pa ustvarjanje. Pri trgovini je isto – jaz sem se lotila dejavnosti, kjer ustvarim produkt z enko dodano vrednostjo, ne da ga nabavim in prodam. razmišljaj v tej smeri.
Sicer tudi jaz vidim le kup izgovorov česa vse ti ne bi počela in istočasno jamranje, da dela. Bom pa vseeno komentirala čeprav navadno take preskočim.
Sama delam s turističnimi agencijami. Ne da jih ni vsaj enkrat preveč ampak jih je veliko premalo. Imamo res veliko agencij, ki agencije pravzaprav niso. So le prodajalne tujih aranžmajev. To ni turistična agencija pa čeprav sami sebi tako rečejo. In imamo ene par pravih turističnih agencij, ki iščejo turiste, jih vozijo v Slovenijo (ja prav si prebrala v Slovenijo) in tržijo tisto kar najboljše poznajo. Ta del je v močnem porastu ampak še vedno jih veliko ampak res veliko manjka. Tujcem je naša država vedno všeč, prave domače ponudbe je kolikor želiš in pravzaprav ne moreš izgubiti saj je država tako lepa, majhna, raznolika in še vedno pristna, da ga ni nezadovoljnega turista, ki ima vsaj malo podpore, da ve kam iti, kaj pogledat, kje se ustaviti. To je sigurno ena povsem odprta tržna niša. Sodelujemo s parimi in vsem gre več kot dobro. Veliko dela ampak saj to iščeš kajne?[/quote]
Hvala za informacijo! mi pustiš mail, da si bova lahko izmenjali še kaj več informacij in znanja na to temo? ali pa mi pišeš na teide08@gmail.com, z veseljem bi govorila z nekom, ki vidi, kaj in kje bi se še dalo kaj narediti in zaslužiti, v kateri smeri kaj manjka. Imamo družinsko firmo in bi lahko iz tega izhajali, le kakšno dodatno delo in dodaten zaslužek bi se bilo treba spomniti, pa bi bilo delo in plača tudi zame, ne samo za moža. Bolj malo vem o receptivnem turizmu, priznam. In morda bi bilo vredo se poglobiti, le da ne vem, na koga bi se obrnila, kje bi dobila smernice, kako priti do strank in znanja…
Res bom vesela,če mi pišeš. lp
chloroquinr https://chloroquineorigin.com/# hydroxychloroquine 200 mg twice a day
Forum je zaprt za komentiranje.