Vprašanje za delodajalce, kadrovnike – kaj gledate pri prejetih prošnjah za delo ali ponudb za delo?
Pozdravljeni,
imela sem službo in moram reči, da zelo dobro službo. Ker pa sem imela pogodbo za določen čas, sem jo med porodniško izgubila namreč pogodbe mi niso podaljšali zaradi krčenja javne uprave.
Sedaj sem med aktivnimi iskalci zaposlitve. Moje aktivno iskanje zaposlitve poteka tako, da vsaki dan pišem tako ponudbe za delo kot prijave na razpis. Poslala sem jih že mnogo. Pregledala sem že vse forme o iskanju zaposlitve. Imam poseben zvezek, kjer si vse podatke zapišujem, poseben mejl iz katerega pošiljam (prijave na delovna mesta/ponudbe za delo). Imam Visoko šolo in veliko dragocenih izkušenj, katere pri določenih delavnih mestih bolj poudarim nekje pa zamolčim, da mi ne bi prej škodovale kot koristile.
Za vsako delovno mesto napišem posebej spremno pismo, se pozanimam o podjetju pogledam njegovo zgodovino in v spremno pismo napišem zakaj bi želela delati v njihovem podjetju. Prijavila sem se tudi na zaposlitvene agencije in karierna testiranja.
V Glavnem, da povzamem, da ne bom predolga. Ne vem več kako naprej, kaj delam narobe pri iskanju zaposlitve oz. pri pisanju ponudb/prijav na delo, čeprav slednjo kateremu sem jo dala za prebrat vsak pravi uau kako si dober napisala. Zakaj poli ne dobim nobenega razgovora.
Sedaj me pa zanima, kot je že iz naslova teme razvidno. Kaj delodajalci/kadrovniki gledate pri prošnji?
Katere stvari vas pritegnejo?
Ali ima kandidat ko pokliče v podjetje več možnosti?
Kako gledate na kandidata, če pride osebno v podjetje vprašat, če rabite kakšno novo sodelavko?
Kako gledate na ponudbe za delo torej ko ni razpisa a jih sploh preberete ali romajo takoj v koš?
Torej kakršnega koli nasveta bom zelo vesela in ne samo jaz vendar še mnogo meni podobnih.
Lp
Mislim, da niti ne napišem preveč. Spremno pismo zgleda tako, da napišem prve tri uvodne stavke (izkušnje za tisto delavno mesto) potem 4 alineje moje posebnosti in nato 2 stavka zakaj bi pri njih delala tako, da vse skupi zgleda malo. Življenjepis je pa tudi prilagojen za vsako delavno mesto posebej na max dveh straneh.
Bolj kot razmišljam in tudi mož mi prigovarja enostavno ni delavnih mest oz. tista ki so vzamejo najraje preko poznanstev oz nekoga od zaposlenih. Saj poeni strani čisto razumem delodajalce, da so v teh časih previdni glede izbire kadra, vendar kljub temu ne morem kar obupat. Rada bi vsaj tista mesta, ki so razpisana, da bi nekak s prošnjo izstopala in morda dobila kako možnost.
Da izstopiš pa nevem al bi šla kar osebno k delodajalcu, ali bi kar poklicala… Samo če pomislim da naprimer se na delovno mesto prijavi 300 kandidatov pa da bi jih od tega 50 poklicalo ali pa 10 prineslo osebno prošnjo mislim da ne bi bili ravno navdušeni. Nevem zato sem postavila vprašanja ker me zanima kakšno je njihovo mnenje.
Po napisanem sodeč, delaš vse pravilno in iz kupa prošenj vsaj negativno ne izstopaš 😉 Kar pa ne pomeni da je rezultat zate zadovoljiv. Če določeni postopki ne dajejo uspeha imaš samo dve možnosti – ali vztrajati in upati – ali spremeniti pristop. Danes pa to pomeni le veze veze in veze. Osebno nošenje prošenj – če se prijaviš v podjetje s petimi zaposlenimi, ja vsekakor, če se prijaviš v JU – absolutno ne. Tako nekega črnbelega pravila ni, razmisli, če bi bila ti tam zaposlena kaj bi si želela in kaj bi bilo koristno in se ravnaj po tem.
Mislim, da gre za neko mešanico med tem, kar je rekel tvoj mož in kar pravi zadnji poster. Po napisanem sodeč si se tega lotila zelo dobro, se je pa treba zavedati, da je sedaj velika kriza in je težko dobiti zaposlitev. Na delovno mesto se namreč prijavlja ogromno kandidatov, čeprav ti meniš, da popolnoma izpolnjuješ pogoje, se lahko najde kdo, ki je “boljši” od tebe. Druga stvar so pa poznanstva…
Kaj išče potencialni delodajalec, je zelo zelo odvisno. Če išče nekoga, ki zna na primer upravljati s CNC stružnico, lahko imaš ti še tako dragocene izkušnje, pa ti prav nič ne pomagajo. Druga stvar je, kaj zate pomenijo dragocene izkušnje. Mogoče zate so, pa njim ne pridejo prav. Kar se tiče izstopajočih prošenj in CVjev, najbrž nekateri delodajalci temu pač ne polagajo preveč pozornosti, če iščejo točno določen kader. Če gre za kak marketing ali prodajo, je pa to seveda nekaj popolnoma drugega in moraš že s tem pokazati, da se znaš prodati:)
Nisi napisala svoje izobrazbe, vedno pa je možnost dodatnega izpopolnjevanja ali kakšnih strokovnih izpitov. Glede na to, da imaš sedaj čas, se lahko lotiš tudi tega, vendar ne vsepovprek, temveč tisto, kar te zanima in bi ti prišlo prav.
Opozarjam pa na tvojo slovnico. Ta ti žal ne gre preveč od rok, zato predlagam, da daš osnutek prijave in CVja pogledati nekomu, ki bo to popravil – npr. delOvno mesto, ne vem, ne bi se piše narazen in še par stvari.
Bistveno pa je, da ne obupaš. Verjamem, da je težko, ko si doma in ni ničesar od nikoder, vendar je v takšnih časih eno leto malo….
Sem začela hoditi kar od vrat do vrat. Spraševati, če potrebujejo kako pomoč sabo pa imam spremno pismo in življenjepis. Za ta način sem se odločila, ker sem bila v eni večji trgovski poslovalnici v kateri sva s trgovko zapletli v pogovor o zaposlovanju v njihovem podjetju. Svetovala mi je, da je najboljši način, da stopim osebno do njihove šefice in se ji predstavim. Sedaj sem spremenila način pristopa do podjetji. Naredila sem seznam, kjer bi želela delati ter jim nosim ponudbe za delo osebno.
Čeprav se mi zdi, da je to tako nizkotno. Dobesedno se počutim kot klošar. Samo nimam kaj nekak moram preživeti. Navsezadnje imam pa tudi družino in ne morem biti na plečih drugih.
Kar se tiče vez. Ja, imam jih kar nekaj. Vendar mi v teh časih kaj dosti ne pomaga. Pred kratkim je bila pri meni gospa, ki je šefica oddelka v priznanem podjetju. Rekla mi je, da se takih kot sem jaz na veliko izognejo. Ker sem mlada, imam majhnega otročka in se bojijo, da bom veliko na bolniški ter predvidevajo, da bom imela kmalu še kakšnega.
Bila sem tudi na razgovoru (preko vez). Direktor zavoda mi je rekel, da ko bom imela še kakega otroka pa ko bodo večji, da poli se pa lahko brez problema zmenimo.
Ko sem to slišala me je vse minilo. Kaj naj potem čakam, da bodo otroci zrasli ;( preživljal me bo pa kdo?
»zelo različno« Ja, res je moja slovnica je slaba. Pri pisanju uporabljam tudi preveč pogovornega jezika. Spremna pisma in življenjepis pa dajem vse v pregled od brata punci, ki slovnico obvlada. Tako da ne bi smelo biti problem. Kar se tiče izobraževanja in strokovnih izpitov. Imam narejen ZUP. Aktivno spremljam portal znanja. Vendar izobraževanja, ki me zanimajo so tako draga okol 200, 600 eur kar si pa v trenutnem položaju ne morem privoščit. Me pa zelo zanimajo seminarji in določene delavnice, ki pa so brezplačne teh se pa udeležim pa čeprav moram zaradi tega 70 km daleč.
Če boš imela ves čas slab občutek, da kar počneš, ni OK, potem boš tako tudi nastopila in ne boš naredila najboljšega vtisa. Mi smo nekako navajeni, da pride služba do nas in ne mi do nje, zato se nam zdi tak način ponižujoč. No, če priznam, meni osebno tudi ne ustreza najbolj:) Ampak kar je treba, je pač treba:)
Kar se otrok, žensk v “mladih” letih tiče, pa tako – kar nekaj nas poznam, ki smo preko 30 in (še) brez otrok. To je pa šele….
Izobraževati čim več, večkrat imajo tudi kakšne institucije kakšne predstavitve, tako da glej tam, če se kaj da. In seveda ne pozabi tega vpisati v prijave:)
V ponudbe oz. prijave ne pišem nič o osebnem življenju. Pišem izrecno samo zakaj bi pri njih delala, izkušnje, izobrazba, izpiti, moje vrline, starost in to je to. Nič pa o družini, koliko otrok imam njihova starost, ali sem poročena. Ko sem bila na razgovoru tam so me pa vprašali. Kako in kaj je bilo sem pa že zgoraj opisala.
Imaš mogoče facebook račun? Delodajalci zelo radi gledajo naše profile.
Drugače pa sem tudi jaz uporabil bolj osebni pristop, pa ni neke razlike, povečini naletim na odgovore, da so pač v fazi zbiranja prijav in da naj pošljem CV, potem pa če me izberejo, me pokličejo.
Človek lahko dela vse prav, pa ni uspeha, potrebno je razumeti da je trenutno takšno stanje, da dobijo delodajalci po par 100 prijav in si lahko vzamejo čas ter najdejo idealnega (vsaj na papirju). Sam vem, da sem primeren za veliko delovnih mest, ampak na papirju ne dajem tega vtisa, izkušnje je pa težko na papir prenest…
svetujem ti, da si pogledaš knjigo spletnega portala mojedelo.com; naslov je kariera/09 – kako uspešno iskati zaposlitev? Navodila za uspešno gradnjo kariere; avtorja sta Aleš Zaletel in Damjan Palčič;
V nekaterih pogledih morda malce pretirava, načeloma je pa zelo dobra usmeritev in ti da nek nov pogled na celotno zadevo ter morda kakšno novo idejo…
lp
matej05
ja imam facebook profil vendar ni nič posebnega. Slike in komentarji so pa objavljeni v mejah normale. Tudi na googlu če vpišejo moj ime in priimek (sem idina v Slo) jih vrže na moje dejavnosti s katerimi sem se ukvarjala vendar tudi to ni nič posebnega in bi moralo biti prej pozitivno kot negativno.
lp
eno knjigo sem že gledala na portalu moje delo. Mislim, da je okol 16 eur. a je to ta?
Po moje brez vez ne bom dobila nič. Ker zdaj ko razmišljam za nazaj sem vsako delo dobila preko vez in to brez problema. Trenutno mi pa ne uspeva ravno najbolje. Vseskozi se vrtim v začaranem krogu. Skoraj nemogoče se mi zdi, da bi dobila delo brez kakršnekoli pomoči.
To ni pravilno razmišljanje. Seveda obstajajo delovna mesta, na katera prideš z vezami, ne velja pa to za vsa. Seveda se tudi lahko zgodi, da nek delodajalec objavi delovno mesto z namenom najti najboljšega, pa ga pokliče sodelavec od brata od bivšega sošolca in lobira za varuško sestrične svoje žene:) Ampak s takšnim razmišljanjem ne boš prišla daleč.
Meni se zdi noro in nepredstavljivo, da si dosedaj VSE službe dobila na tak način…
Za FB profil pa le dobro preveri, ali res “ni nič takšnega”. Kolikor se je to javno internet razgaljanje danes razširilo, mi ni jasno, kako je nekaterim “nič takšnega” recimo objava otrokovih slik (da ne govorimo o golih otrocih ali čem podobnem). Kot en primer.
Zamenjala sem 3 službe. In ja, vse sem dobila preko vez. Ena je bila ožja veza družinski član. Ostali dve sta pa bili, da sem dejansko s tema osebama delala in sta me nato priporočila drugam.
Hvala za vaša mnenja in spodbudne besede. Torej se da dobiti službo tudi brez poznanstev. Mislim, da vem kje je problem. Tako kot je bilo že zgoraj omenjeno. Preveč sem podobna ostalim kandidatom, ki se prijavljajo na razpis. Enostavno ne izstopam iz množice. Sem samo še ena številka več, ki išče svojo novo zaposlitev. Saj imam izkušnje, znanje, dobre lastnosti in vem, da sem dobra delavka. Samo očitno tako kot je zgoraj matej05 napisal ne znam tega napisati na papir oz s svojim spremnim pismom prepričati delodajalca.
Ne bom obupala. Pošiljala bom še naprej in VEM da mi bo uspelo 😉
Navsezadnje mi je pa to Izziv, da bom sedaj dobila službo brez vez 😉
Je pa nekaj žalostno. Danes sem bila v mestu in ob čakanju na semaforju se je mimo pripeljal smetarski kamijon. Na misel mi je prišlo, da blagor temu delavcu ko ima službo. Kaj bi jaz dala, da bi imela delo.
Forum je zaprt za komentiranje.