vprašanje o dedovanju
Spoštovani!
Prosila bi vas za odgovor in informacije. Moj primer bom opisala čisto na kratko, samo bistvene podatke:
Imam “dva očeta”, enega biološkega, ki je naveden na mojem rojstnem listu in
drugega, ki me je posvojil, ko se je poročil z mojo mamo.
Zanima me po katerem očetu v tem primeru dedujem ?
in
Ali sodišče samo najde (po uradni dolžnosti) in vabi potomce umrlega na zapuščinsko razpravo?
Hvala za vaš odgovor.
Lep pozdrav.
LN
Spoštovani!
Kolikor ste bili posvojeni po 01.01.1977, po »biološkem« očetu ne morete dedovati. V primeru, da ste bili posvojeni pred navedenim datumom, pa je dedovanje mogoče. V tem obdobju se je namreč uporabljal Temeljni zakon o posvojitvi, ki je poznal le nepopolno posvojitev. Ta posvojitev pa ne vpliva na dedno pravico posvojenca po njegovih krvnih sorodnikih.
Pri popolni posvojitvi razmerja med posvojencem in njegovimi naravnimi starši ter drugimi naravnimi sorodniki popolnoma prenehajo. S posvojitvijo ste torej dobili pravico do dedovanja po “novem” očetu (posvojitelju) in izgubili pravico dedovanja po rodnem- biološkem očetu, razen v primeru oporočnega dedovanja. Prav tako je rodni oče izgubil pravico do dedovanja po vas.
V zapuščinskem postopku ugotovi sodišče, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. Za zapuščinsko obravnavo določi sodišče narok. V vabilu na narok obvesti sodišče prizadete osebe o uvedbi postopka in o morebitnem obstoju oporoke; povabi jih, da takoj predložijo sodišču pisno oporoko oziroma listino o ustni oporoki, če je pri njih ali da navedejo priče ustne oporoke.
Če se ne ve, ali je kaj dedičev, povabi sodišče z oklicem tiste, ki mislijo, da imajo pravico do dediščine, da se priglasijo sodišču v enem letu od objave oklica v Uradnem listu Republike Slovenije. Oklic se nabije na sodno desko sodišča in objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, po potrebi pa tudi na drug primeren način. Če zapuščino sestavlja premoženje majhne vrednosti, se oklic objavi samo na sodni deski sodišča.
V primeru, da ste zakoniti dedič, bo sodišče to ugotovilo po uradni dolžnosti in boste dobili vabilo na narok. Ker je v vašem primeru situacija zapletena, predlagamo, da spremljate objave na straneh sodstva Republike Slovenije. Še enkrat pa vas opozarjamo, da lahko dedujete le v primeru nepopolne posvojitve.
S spoštovanjem!
Spoštovani!
Najprej se Vam zahvaljujem za prijazen in obširen odgovor.
Bila sem posvojena pred tem datumom. Se pravi da velja še stari Zakon o posvojitvah in s tem pravica do dedovanja.
Večino stvari, ki ste jih napisali sem razumela, bi pa imela še kakšno vprašanje ker mi ni vse čisto jasno.
A v mojem primeru lahko dedujem samo po biološkem očetu ali tudi temu ki me je posvojil?
V mojem primeru se ve, da je imel pokojni dediče: ženo in otroke
Ne vem pa če oni (družina in sodišče) vedo zame…
A sodišče za vse dediče (tudi zame) samo ugotavlja kdo so dediči in tudi mene pozove na obravnavo?
Nekje sem dobila informacijo, da sodišče samo od sebe ne “išče oz. lovi” vseh potomcev in dedičev…da teh podatkov ne iščejo
Oziroma ali bi morala sam kaj narediti?
Glede na vaš odgovor “””V primeru, da ste zakoniti dedič, bo sodišče to ugotovilo po uradni dolžnosti in boste dobili vabilo na narok”””””
razumem tako, da samii ugotovijo da sem dedič in me pozovejo.??
Za vsak primer še vprašanje glede objav…
Ne potrebujem spremljat objav? A te objave so tudi na internetu ali na oglasni deski dotičnega sodišča?
Zahvaljujem se že v naprej. in Vas lepo pozdravljam.
lp
LN
Spoštovani!
V primeru nepopolne posvojitve dedujete tako po svojih naravnih sorodnikih kot po posvojitelju.
V zapuščinskem postopku ugotovi sodišče, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam.
Glede na to, da navajate, da obstaja možnost, da nova družina očeta ne ve za vas, predlagamo, da spremljate objave oziroma podatke o narokih v zapuščinskih zadevah (nepravdni postopki) na spletni strani Vrhovnega sodišča RS pod rubriko seznam glavnih obravnav, saj se lahko zgodi, da vam sodišče vabila ne bo poslalo, saj vas ne bodo priglasili kot dediča. Sodišče sicer postopek začne na podlagi smrtovnice, ki jo sestavi matičar in v kateri so navedeni vsi zakonski otroci, otroci rojeni zunaj zakona in posvojenci. Kot smo že navedli, je v vašem primeru zaradi nepopolne posvojitve vprašljivo ali vas bo matičar v smrtovnici navedel, zato predlagamo, da spremljate naroke zapuščinskih obravnav. Dediščino lahko sicer zahtevate še v enem letu odkar dneva, ko boste izvedeli za svojo pravico in posestnika zapuščine.
Naroki za zapuščinske obravnave so objavljeni tudi na straneh pristojnega okrajnega sodišča ( po stalnem prebivališču vašega očeta v času smrti) pod zavihkom »nepravdne«.
S spoštovanjem!
Spoštovani !
Pred mesecem in pol mi je umrl oče in zapustil mamo-ženo in dve hčerki.Sestra živi z mamo,jaz pa 50 km proč.Nastajajo pa trenja med nami in sicer me zanima:
-oče je imel nekaj(mislim da 3) vezanih vlog in iz ene je bil poplačan pogreb(pa rože,črnina,sedmina in še kaj kar ne vem)preostanek je bil 15 dni po smrti prenesen na drug račun in nato dvignjen.Ali je to dopustno?
-ali je sestra kot pooblaščenka lahko dvignila pokojnino in koliko časa po smrti je dovoljeno?
-z očetom sta bila z mamo solastnika dveh nepremičnin(v eni sem živela jaz 25 let-tam živijo moji otroci, v eni živi mama s sestro in vnukinjo),ki pa se po vrednosti bistveno razlikujeta,kako je s tem?
-na nepremičnini kjer sem živela so bile pred 3 leti odmerjene 3 parcele(sprememba kmetijskega v stavbo zemljišče je bilu urejeno,tudi po prostorskem načrtu…) a niso bile prodane.Zanima me kako se v oporoki tretira-kot gradbena parcela in taka vrednost ali ne ? Mama bi rada eno parcelo dala vnukici,ki živi z njo.Je to možno?
-se vrednosti premoženja ocenjujejo po podatkih GURS-a?
-koliko časa se lahko odlaša s sestavo smrtovnice ?
Hvala za odgovor!
Spoštovani!
Načeloma denar po smrti zapustnika samovoljno nihče ne more/ne bi smel dvignit (tudi pooblastilo s smrtjo preneha). Banka dopušča tudi dvig po smrti, in sicer samo za stroške pogreba. Glede na to, da je bil denar prenesen na drug račun, predvidevamo, da je ta oseba za navedene dvige bila pooblaščena, kar pomeni, da je potrebno ta denar obravnavati kot darilo in se mora všteti v dedni delež vaše sestre.
Predlagamo, da sodišču predlagate, da napravi potrebne poizvedbe o vezanih vlogah ter o opravljenih dvigih denarja na teh računih po smrti očeta – za sodišče je pomembno stanje na dan smrti zapustnika.
Sodišče bo v zapuščinskem postopku na vsem premoženju določilo deleže, delitev nepremičnin v smislu kot ga predlagate vi bo opravilo le na podlagi sporazuma vseh dedičev.
Parcele bodo tretirane kot gradbene. Vaša mama pa, glede na to, da sta solastnika oba z očetom, lahko podari le svojo polovico.
Sodišče v zapuščinskem postopku določa vrednost premoženja le zaradi določitve sodne takse, pri tem pa si pomaga s podatki GURS oziroma izjavami dedičev.
Rok za sestavo smrtovnice je trideset dni od vpisa smrti v matično knjigo umrlih.
S spoštovanjem!
Spoštovani!
Ponovno se obračam na vas, ker sem dobila nove informacije, poznam nova dejstva in bi imela še kakšno vprašanje.
V vmesnem času sem ugotovila, da v mojem primeru ni šlo za nepopolno posvojitev pred letom 1977, ampak samo za prevzem priimka po očimu ( možu moje mame, ki je ob poroki prevzela njegov priimek….razlog je bil naveden – skupno gospodinjstvo in da imamo vsi enak priimek).
Kako je z dedovanjem po njemu v tem primeru? On me sicer ima za svojo hči in jaz za očeta že celo življenje, ampak ali sem upravičena do dedovanja po njegovi smrti, glede na to da me ni uradno posvojil?
V primeru da nisem upravičena, on pa je že večkrat rekel (verjetno se mu zdi samoumevno in se tudi ne pozna na pravne zadeve) da bom itak dedovala po njemu.
Kaj se da narediti, oz. kaj bi moral on storiti? Morda napisati oporoko ali je še kakšna druga možnost?
Za vaš cenjeni odgovor se že v naprej zahvaljujem in Vas lepo pozdravljam.
Spoštovani!
V tem primeru zakonito po njem ne morete dedovati.
Dedovali bi lahko le na podlagi oporoke oziroma katere izmed dednopravnih pogodb (npr. pogodba o dosmrtnem preživljanju, pogodba o preužitku, …)
S spoštovanjem!
Spoštovani!
V obdobju pred 01.01.1977 se je uporabljal Temeljni zakon o posvojitvi, ki je poznal le nepopolno posvojitev, zato so vse posvojitve pred tem datumom nepopolne.
S spoštovanjem!
Hvala za odgovor.
Zdaj smo v postopku pridobitve podatkov kdo so starši. Na CSD so omenili,da se lahko zgodi,da starši ne bodo dovolili dati podatke. Samo glede na to,da je tu tudi pravica do dedovanja, lahko izvemo podatke po sodni poti? Se v primeru,da na CSD ne dobimo podatkov lahko obrnemo na vas, in poizkusimo po sodni poti?
Spoštovani,
menimo, da je vredno poskusiti, čeprav ne vemo kako bo na to odreagiralo sodišče. Gre namreč za zelo delikatno zadevo in tehtanje tako pravnih interesov kot samih človekovih pravic.
S spoštovanjem!
Živjo!
Po smrti našega očeta smo jaz moj brat in starejši polbrat podedovali vsoto denarja in stanovanje.O razpravi nismo imeli pojma.Polbrat pa je nekaj tednov po smrti prišel do nas in nama z bratom dal podpisati nek dokument da se odpovedujeva dediščini,oziroma je trdil da tako ali tako nama nič ne pripada in naj to podpiševa češ da on to lahko zaključi in ima mir potem.Ker sva bila nevedna sva to storila,sedaj pa sem ugotovil da je to ubistvu bil najin denar in stanovanje vsaj dve tretjini.Ali je res lahko z podpisom nekega lista dobil vse on to storil brez prič in jo bo sedaj tako odnesel?Mislim da ne glede na njegov monopol med nami kot družino to nebo šlo,zaradi njega tudi ne poznava polovico sorodnikov po očetovi strani oziroma ne poznava nobenega!Zakaj ker naju je prepričal da bolje da jih ne spoznava in tudi ne želi povedati kdo so in kje oziroma trdi da neve točno.Tu gre za prevaro edino me sa’krbi ali je on res lahko to tako zvito prepisal vse nase in kaj lahko storimo glede tega … hvala za odg
Spoštovani,
Dedič, ki je dal izjavo, lahko zahteva razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti. Navedeno lahko zahtevate s tožbo.
S spoštovanjem!
Spoštovani to bi nam prišlo zelo prav ker smo trenutno v finančni stiski,mene sedaj bolj kot ne zanima koliko denarja bi moral vložit v tak postopek vse skupaj in kakšne so možnosti da dobimo nazaj 2tretjini stanovanja in denar ki naj bi šel na tri dele.Sigurno je bila izjava dana v zmoti in seveda je bila zvijača … tudi grožnje ne izklučujem ker če ti nekdo reče “itak sem zadnje dni skrbel za njega jaz zato vama nebo nič pripadalo oziroma nebom pustil ali dal svojega deleža sploh pa ne prodal stanovanja “( zaradi tega sva tudi podpisala)… lahko v procentih navedete možnost za uspešno tožbo v takem primiru ?Vsaj okvirno po vaših izkušnjah je to verjetno da uspe ali je malo možnosti? Hvala za vaš odgovor! lp
Spoštovani,
o samih možnostih za uspeh je težko govoriti, morali bi vsaj vpogledati v dokumentacijo s katero razpolagate.
Stroški postopka so odvisni od same vrednosti zapuščine.
Želeli bi vas opozoriti še na sam rok za izpodbijanje, ki znaša eno leta od dneva, ko je upravičenec zvedel za razlog izpodbojnosti, oziroma eno leto od prenehanja sile.
S spoštovanjem!
Spoštovani,
navedeno je možno storiti, vendar boste pri tem potrebovali soglasje CSD.
Pri štipendiji/otroškem dodatku se bo premoženmje upoštevalo na enak način, kot če bi bil lastnik katerikoli drug družinski član. Predlagamo pa, da se o tem pozanimate še na pristojnem CSD.
S spoštovanjem!
Spoštovani,
Veljavna je tista oporoka, ki je napravljena v obliki, kakor jo določa zakon, in ob pogojih, ki jih določa zakon. V tem primeru bi lahko šlo za ustno oporoko, ki pa jo lahko oporočitelj napravi le v primeru izrednih razmer in še to pred dvema pričama. Ali je v danem primeru šlo za izredne razmere, sodišče presoja od primera do primera. Ustna oporoka neha veljati, ko preteče trideset dni od prenehanja izrednih razmer, v katerih je bila napravljena.
S spoštovanjem!
Pozdravljeni,
po tetini smrti sem dedoval posestvo in skrb za posvojenko iz druge sv. vojne s katero sta skupaj živeli. Z svojo družino živimo v zgornji etaži, ki smo jo adaptirali. Posvojenka živi spodaj, kot je bilo volilo pokojne tete, mi pa ji pomagamo in izpolnjujemo pogoje dedovanja. Posvojenka je stara 83 let. Ima nekaj svoje zemlje in prihrankov.
Zanima me kdo bi dedoval premoženje v slučaju da posvojenka umre? Ima živi dve sestri. Oporoke nima.
hvala za odgovor Polde
Spoštovani,
po “posvojenki” bosta v primeru zakonitega dedovanja dedovali njeni sestri.
S spoštovanjem!
Pozdravljeni,
imam vprašanje v zvezi z dedovanjem po očetu, ki ga nikoli nisem spoznala, a me je priznal in je v rojstnem listu tudi zapisan. Rodila sem se v izvenzakonski skupnosti, moj oče pa ima sedaj še dva otroka in je poročen. Zanima me, kaj naj storim, da me ne bi pri delitvi nujnega deleža pozabili oz. izpustili, saj sploh ne vem, če njegova sedanja družina zame ve. Se lahko na sodišču kam javim, da me bodo po smrti očeta sploh poklicali na zapuščino oz. kako naj uredim to stvar? Je edina možnost ta, da sama spremljam nepravdne zadeve na sodišču ali se lahko kam javim, da me ne pozabijo?
Hvala in lp.
Spoštovani,
predlagamo vam, da sami spremljate nepravdne zadeve. Sodišče lahko namreč vaše podatke sprejme šele takrat, ko dejansko pridobite pravni interes za vključitev v postopek (to pa je šele ob smrti očeta).
S spoštovanjem!
Forum je zaprt za komentiranje.