vplivne in premožne žene- ali gre res za enakopravnost?

V sosednji temi sem prebrala nek post, ki mi je res dal misliti. Avtor je navajal, da se moški (v določenih primerih) odločajo zato, da poročijo določeno žensko, ker je vplivna in premožna. In sem se začela spraševati, ali je tudi pri izbiri partnerja res “enakopravnost” spolov. Ali se res moški odločajo na osnovi vplivnosti in premoženja tako pogosto kot se (domnevno) odločajo ženske? Ali pa velja zapoved Monroejeve, ki je v filmu Ženske ljubijo diamante pojasnila, da ženska želi bogatega (in vplivnega) moža, moški pa predvsem lepo ženo?

Meni se namreč vseeno zdi – če vzamem neko povprečje, da se vendarle spola odločata malce drugače o življenjskem partnerju in da nismo prav tako “enaki”.

Pa da ne bomo samo filozofirali, kaj je bilo recimo pri vas osebno pomembno, ko ste iskali parnerja. Ali tudi njegova materialna preskrbljenost in/ali lepota?

Duša.

Vsaj nazadnje…

A je materializem spolno pristranski?? Poglej si bogatejše starejše ženske recimo iz filmske in glasbene industrije, imajo po 20, 30 in več let mlajše ljubimce. Torej ti moški jih imajo samo zaradi materialnih ugodnosti. Isto verjamem, da bi bilo v politiki, da se žesnke ne bi kaj boljše odnesle v diplomaciji, ko se odloča za “vojaška posredovanja”. Skozi zgodovino so pač imele samo manj poltiične oz. družbene moči. Danes ni več tako v razvitem svetu, zato parirajo z moškim po dobrem in po slabem.

Da je imela še štiri sestre…..
Pravo bogastvo vam rečem. 😀

A je materializem spolno pristranski?? Poglej si bogatejše starejše ženske recimo iz filmske in glasbene industrije, imajo po 20, 30 in več let mlajše ljubimce. Torej ti moški jih imajo samo zaradi materialnih ugodnosti. Isto verjamem, da bi bilo v politiki, da se žesnke ne bi kaj boljše odnesle v diplomaciji, ko se odloča za “vojaška posredovanja”. Skozi zgodovino so pač imele samo manj poltiične oz. družbene moči. Danes ni več tako v razvitem svetu, zato parirajo z moškim po dobrem in po slabem.[/quote]

Matjaži, jaz bi te takoj kupila, če bi bila bogata in vplivna mačka iz filmske industrije. A bi padel za ceno milijon dolarjev???

Avtorica tistega zanimivega posta sem bila jaz. Eden (mislim, da On_) je v hecu napisal, da je zvestoba tudi, če se moški večkrat poroči, a ima ves čas isto ljubico. :)) Jaz pa sem dodala, da se ti moški navadno poročijo z vplivno ali/in premožno žensko bolj zato, da so frajerji v svoji družbi, ljubica pa pač ni material za oženit in tako vedno izvisi med njegovimi zakonskimi zvezami.

Matjažko, privoščim ti, da te ujame kakšna nekoliko starejša, da se boš ugriznil v jezik. :)))

Vzorčni primer: bogati Trump in lepa Melanija.

Spet smo pri istem vprašanju kot vedno, kako kdo dojema sebe in ljudi okoli sebe. Ali mu nekaj pomenijo kot osebe ali so mu samo kot “uporabni predmeti” s katerimi dokazuje svojo/lastno “vrednost”.

Denar in slava sta privlačna za oba spola.

Imam precej premožnega kolega, ki se mu je žena zbegala s pol mlajšim. Odkrito sem ga vprašala, ali misli, da bi bila zanimiva za tega mladeniča, če ne bi bila bogata, ampak navadna povprečna marjanca. Seveda da ne bi bila.

Odvisno. Mene osebno nič od tega ne privlači, če je oseba (z denarjem in/ali slavo) brez čustvene inteligence, duše, občutka za soljudi (odnosa tako do sebe kot do drugih) itd.

Odvisno. Mene osebno nič od tega ne privlači, če je oseba (z denarjem in/ali slavo) brez čustvene inteligence, duše, občutka za soljudi (odnosa tako do sebe kot do drugih) itd.[/quote]

Bejž bejž.

(Ne vem, ali je treba na tem forumu posebej poudarit, kdaj govorimo na sploh in kdaj zase osebno, ali pa nemara pričakujem preveč?)

Odvisno. Mene osebno nič od tega ne privlači, če je oseba (z denarjem in/ali slavo) brez čustvene inteligence, duše, občutka za soljudi (odnosa tako do sebe kot do drugih) itd.[/quote]

Se podpišem. Večina bogatunov je silno plitka, denar ti v tem primeru ne odtehta duše. Meni so najbolj blizu ponižni in skromni, grebatorstva, hinavščine in napuha ne prenesem.

Odvisno. Mene osebno nič od tega ne privlači, če je oseba (z denarjem in/ali slavo) brez čustvene inteligence, duše, občutka za soljudi (odnosa tako do sebe kot do drugih) itd.[/quote]

Se podpišem. Večina bogatunov je silno plitka, denar ti v tem primeru ne odtehta duše. Meni so najbolj blizu ponižni in skromni, grebatorstva, hinavščine in napuha ne prenesem.[/quote]

Vse lepo in prav, samo ne vem, odkod imajo hinavci, grebatorji in povzpetneži toliko “prijateljev”, če jih nobeden ne mara.

Se podpišem. Večina bogatunov je silno plitka, denar ti v tem primeru ne odtehta duše. Meni so najbolj blizu ponižni in skromni, grebatorstva, hinavščine in napuha ne prenesem.[/quote]

Vse lepo in prav, samo ne vem, odkod imajo hinavci, grebatorji in povzpetneži toliko “prijateljev”, če jih nobeden ne mara.[/quote]
Podobno se meša s podobnim. 🙂

Kakšni predsodki.

Reveži so pa sami poštenjaki ali kako? Samo poglejte, koliko žensk samohranilk se mora metati na trepalnice, da izterjajo tistih bogih sto evrov od zanikrnih očetov, izvršbe pa neuspešne, ker človeku ne morejo nič vzeti.
Drži verjetno bolj to, da so bogatuni previdni pri sklepanju prijateljstev, ker je med nami, povprečneži, toliko prisklednikov. Govorim seveda na splošno, da ne bo spet nekih čudnih odgovorov, jaz pa že nisem taka.

Prisklednica, hvala da si se predstavila. Samohranilke kar same sebi naj pripišejo problem, če foter nima, kaj si je pa dala froca spraviti na svet, prej bi naj mislila. Normalno, da se najdejo pokvarjeni ljudje povsod, da nima veze kolikšno premoženje premorejo. Sklepati prijateljstvo iz drugih razlogov ne iz golega prijateljevanje pa se praviloma ne obnese 😉

Pa smo prišli spet do slovenskega ideala – biti reven, skromen in ponižen 🙂
Bogati pa imajo seveda monopol nad hinavščino, napuhom, plitkostjo in grebatorstvom…

Jooj, pa kako se ljudje ne zavedajo, da smo v takem zosu prav zaradi teh naših na glavo postavljenih vrednot, kjer se uspeh enači z napuhom, hinavščino, krajo, prevarantstvom, ipd.?

Oprostite, ampak meni se revščina res ne zdi vrednota. Prav gotovo ni nekaj. česar se je treba sramovati, vendar ni niti nekaj, k čemur je smiselno stremeti…

Prisklednica, hvala da si se predstavila. [/quote]

Lahko poveš kak vsaj okvirno razumen argument, zakaj si me označila za prisklednico? Ali tukaj delujete po principu, ko začne eden od starih udrihat po novincu, je odprta sezona lova?

Vrednota gotovo ni, je neko (materialno) stanje, ki si ga nihče ne želi, nekateri zelo trpijo, drugi najdejo tudi v tem stanju kaj lepega. Je pa nogo revežev, ki imajo denar in se jim reče “bogati”. Ti pa kljub vsemu ugodju, ki si ga lahko privoščijo z denarjem, trpijo v svoji revščini…. :/

Asketsko življenje ti omogoča, da znaš veliko bolj ceniti drobne radosti, ki ti jih ponuja življenje, ker če ne veš kaj je “slabo” ne moreš niti vedet kaj je “dobro”.

Vrednota gotovo ni, je neko (materialno) stanje, ki si ga nihče ne želi, nekateri zelo trpijo, drugi najdejo tudi v tem stanju kaj lepega. Je pa nogo revežev, ki imajo denar in se jim reče “bogati”. Ti pa kljub vsemu ugodju, ki si ga lahko privoščijo z denarjem, trpijo v svoji revščini…. :/

Asketsko življenje ti omogoča, da znaš veliko bolj ceniti drobne radosti, ki ti jih ponuja življenje, ker če ne veš kaj je “slabo” ne moreš niti vedet kaj je “dobro”.[/quote]

Mah tole zadnje se meni zdi ena taka krilatica, ki ji enostavno ne verjamem. Pa da moraš zbolet, da začneš cenit zdravje, pa če nimaš denarja, se tolažiš, da si vsaj zdrav, pa takele.
Če si v redu človek, ne rabiš bit reven, da veš, kaj je kaj.

Prisklednica, hvala da si se predstavila. [/quote]

Lahko poveš kak vsaj okvirno razumen argument, zakaj si me označila za prisklednico? Ali tukaj delujete po principu, ko začne eden od starih udrihat po novincu, je odprta sezona lova?[/quote]

Predstavila si se z besedami: “ker je med nami, povprečneži toliko prisklednikov”. Moje komentiranje nima cilja “udrihanja”, priznavam, da me veseli da so še ljudje, ki znajo povedati o sebi kaj neobičajnega, večina se svojih resnic sramuje.

Naj drugi povejo, kako je s sezono lova, za kaj takšnega prvič slišim 🙂

Odvisno. Mene osebno nič od tega ne privlači, če je oseba (z denarjem in/ali slavo) brez čustvene inteligence, duše, občutka za soljudi (odnosa tako do sebe kot do drugih) itd.[/quote]

Bejž bejž.

(Ne vem, ali je treba na tem forumu posebej poudarit, kdaj govorimo na sploh in kdaj zase osebno, ali pa nemara pričakujem preveč?)[/quote]

A ne veš, da vsako mnenje izhaja iz posameznika, šele nato se združuje z mnenji podobnih? Tudi, če govoriš na sploh, zagovarjaš določena stališča, ki so tvoja in skozi katere prideš do pisanja na sploh. Ne vidiš, kako se vse to močno prepleta, kako ne gre eno brez drugega?
Sploh ne vem, zakaj imaš pričakovanja na odprtem forumu?

Vrednota gotovo ni, je neko (materialno) stanje, ki si ga nihče ne želi.[/quote]

Jaz pa mislim, da je za veliko Slovencev to vrednota, četudi se ne zavedajo. Glej npr. kako se ocenjuje politike. Tisti, ki nekaj imajo, so itak to “Pokradli”. Tisti, ki nič nimajo, so poštenjaki. Le malo je takih, ki se vprašajo, ali je človek, ki zase ni bil sposoben vsaj malo poskrbeti (na legalen način, seveda), primeren, da skrbi za vse nas?

Odgovor je seveda na dlani… dovolj, da pogledamo, kje smo.

Iz pravnega vidika kraja preneha bit kraja, ko se jo pravno regulira. V grobem se to (vsaj pri nas) naredi tako, da se regulira postopek kraje in določi komu je krast dovoljeno, in komu ne. Ko je to urejeno, seveda ne smeš reči več, da nekdo tak krade, saj te lahko še toži (za duševne bolečine recimo). Iz moralnega vidika pa še vedno tudi taka ne-kraja ostane kraja.

Seveda nič ni črno ali belo, ampak je vse sivo nekje ,vedar že Jezus je rekel (stara modrost, da denar kvari značaj): “Lažje je velblodu iti skozi šivankino uho, kakor bogatinu priti v božje kraljestvo,” in tudi sociaološko-psihološke raziskave to potrjujejo. http://periskop.si/2012/08/o-druzbenem-statusu-in-etiki/