Vpitje otrok v kampih
Kaj dosti ponoči pri joku ne moreš pomagati. Pri jutranjem razgrajanju pa lahko. Mi smo navsezgodaj šli iz kampa ven na sprehod. Vstajala sta mi od 4:30-6:00 in takrat nimaš kaj ropotat še. Je pa res, da sem komaj čakala, da sta malo zrasla. Sedaj sicer še vedno zgodaj vstajata (ne glede na to, da gresta spat od 22.ih do 00.ih enkrat), ampak počakata po tiho.
Omenil mi pa še nikoli ni noben nič, tudi prijatelji ko smo se pogovarjali, še niso doživeli, da bi kdo karkoli rekel.
Sam sem že rekel, tudi večkrat.
Meni pa še nihče. Ko je kakšen otrok jokal, smo šli na sprehod stran od drugih, malce večji pa ne razbijajo in tulijo naokrog. Včasih ko med igro postanejo malo glasnejši jih kdo izmed domačih opozori – a mislim da smo na splošno tišji od večine.
Že doma nihče od družine ne dopušča hrupa, kaj šele kje, kjer bi motilo druge (in nas),
Meni je enkrat ene 5 let star otrok prišel med moje stvari scati. Šotor in stvari sem imela pod drevesom.
In ja sem šla do njegovih staršev. Izkazalo se je, da je foter ta malega pošiljam prejšnje dni scat za drevo. In ta mali je to naredil tudi potem, ko sem jaz začela tam kampirat.
Tako, da nisem bila tiho. WCji so bili pa čisti in dovolj jih je bilo. Tako, da je šlo za čisto nemarnost.
Se pa pazim ponavadi, da nisem blizu familij. Ker se kar rado zgodi, da že ob 6ih zjutraj otroci razgrajajo. Če so pa dojenčki, je pa še ponoči kriza. Pač sem tiho in grem raje v kak drug kamp. Noč je bila itak že uničena.
Moti ali ne moti, ne razumem, kako ste lahko presenečeni nad hrupom otrok. Odkar pomnim smo – ko sem bila še otrok in so otroci vedno kolikor toliko glasni. Sploh na morju in na bazenih, ko se igrajo z vodo, skačejo, se škropijo, je normalno, da zraven kričijo in vriskajo. In tudi v kampu ali apartmaju je smešno pričakovati, da se bodo igrali v tišini. Saj to je vedno bilo in vedno bo. Kdaj ste postali tako živčni, da vas vsaka reč spravi totalno na rob živčnega zloma? In vedno se omenja otroke. Pri teh je to vsaj normalno. Kaj pa odrasli? Ponavadi niso nič manj glasni, ne podnevi, ne ponoči, sploh ko kaj popijejo, pa naj bi bili že zdavnaj dovolj pametni, da bi lahko bili malo uvidevni. Če vas vse moti, bodite doma. Kjer je masa ljudi, pa je treba v zakup vzeti vse, cvileče otroke, pijane odrasle, lajajoče pse itd.
Zdaj izkušenj s pijanimi odraslimi v kampih nimam (ne hodim na morje v kampe, tam verjamem, da je tega dosti).
Mi je pa moteče vpitje, razbijanje že ob petih, šestih zjutraj, kar je pri otrocih kar običajno. Ok, razumem, da ne morejo dojenčka utišat, ko sredi noči joka. Ampak, da ne morejo umiriti petletnika, da ne bi ob 5ih, 6ih razgrajal, tega pa ne razumem.
Ni problem v otrokih ampak v starših, ki otroku ne rečejo naj bodo tiho. Na morju imajo pod nami stanovanje eni starejši ljudje, vse OK, ko pa pride njihova hči na morje, pa je adijo pamet, mulc star nekaj let se na ves glas dere ob 6.00 zjutraj na balkonu, da cel blok zbudi. Oni so pa tiho in mu nič ne rečejo. Jaz sem bila vedno obzirna in nisem tega dovolila.
Zanimivo, da na severu ni dretja in razgrajanja otrok v kampih. Očitno imajo Skandinavci, Nizozemci, pravi Nemci neko sposobnost, ki je Slovenci, Vzhodnoevropejci in Italijani nimajo.
No, mogoče pa se tej sposobnosti reče privzgajanje obzirnosti do drugih že od zibelke dalje.
Ker zakaj se lahko skandinavski otroci igrajo mirno in tiho, se ne derejo, med jedjo sedijo mirno pri mizi, da sploh ne veš, da so tam, medtem, ko morajo slovenski razturit cel kamp?
Zdaj izkušenj s pijanimi odraslimi v kampih nimam (ne hodim na morje v kampe, tam verjamem, da je tega dosti).
Mi je pa moteče vpitje, razbijanje že ob petih, šestih zjutraj, kar je pri otrocih kar običajno. Ok, razumem, da ne morejo dojenčka utišat, ko sredi noči joka. Ampak, da ne morejo umiriti petletnika, da ne bi ob 5ih, 6ih razgrajal, tega pa ne razumem.
[/quote]
Saj tudi jaz ne hodim v kamp. A je tudi v apartmajih isto. Popivajo na terasah, ali pa se sredi noči kriče vlečejo po ulicah, ko se vračajo s kake zabave. Tole o otrokom in razgrajanjem ob petih zjutraj se seveda strinjam. Pohopsajte otroka in pojdite ven iz naselja na sprehod, na plažo, kamorkoli. Ampak govorila sem bolj na splošno, ker vedno več ljudi nikakor ne razume, da med sto in sto ljudmi, med drugim tudi otroci, pa naj bo to na plaži, v kampu, apartmajih, hotelih……. ne bo nikdar smrtne tišine.
Saj tudi jaz ne hodim v kamp. A je tudi v apartmajih isto. Popivajo na terasah, ali pa se sredi noči kriče vlečejo po ulicah, ko se vračajo s kake zabave. Tole o otrokom in razgrajanjem ob petih zjutraj se seveda strinjam. Pohopsajte otroka in pojdite ven iz naselja na sprehod, na plažo, kamorkoli. Ampak govorila sem bolj na splošno, ker vedno več ljudi nikakor ne razume, da med sto in sto ljudmi, med drugim tudi otroci, pa naj bo to na plaži, v kampu, apartmajih, hotelih……. ne bo nikdar smrtne tišine.
[/quote]
Jaz pa hodim v kampe :).
Samo ne hodim tja, kjer se popiva, kriči po ulicah, žura. Takih izkušenj nimam. Če bi naletela na tak kamp, bi tak spokala stran. Ampak še nisem naletela na tak kamp.
NO saj, če naletim na take sosede, da otrok ob 5ih razgaraja, tudi spokam drugam :). Sem tiho, ne težim, ampak preprosto grem.
Nehaj no. Otrok je otrok pa če je Italijan, Šved, Nemec ali Slovenec. Pri Skandinavcih zelo redko vidiš da pridejo z otroci, ponavadi so to pari v kakih hudi avtodomih, ki ostanejo dan, dva in gredo dalje.
Otroci so pa otroci. Sem vsa leta že v kampu pa še nikoli nisem videla, da bi bilo stanje tako hudo, kot opisujete. Letos recimo je bilo kup babic z otroci pa je bila v kampu do 8ih ali 9ih čista tišina (razen delavcev v kampu, ki so pospravljali). Ja potem čez dan je veselo, ko se igrajo … ampak v času od 14 do 16ih ko je v (vsaj tem kampu, kjer hodimo mi) tišina, je spet čisti mir (razen plaža)…
Veš kaj mene tudi moti.. toliko je govora zadnje čase o tem kako so otroci moteči… po drugi strani pa debata koliko so na tablici… Ja včasih so se otroci igrali cel dan – s kolesom, žogami, frizbiji, balinčki.. bilo je hrupno in veselo. Danes je pa to tako moteče, nezaželjeno… pa dajo risanke in tablice, da se jih zamoti. Pa je spet narobe. Mi smo letos kartali do onemoglosti (ker sta se ravno naučila in je bilo zanimivo), vedno pa ne gre tako na lahko.
Nehaj no. Otrok je otrok pa če je Italijan, Šved, Nemec ali Slovenec. Pri Skandinavcih zelo redko vidiš da pridejo z otroci, ponavadi so to pari v kakih hudi avtodomih, ki ostanejo dan, dva in gredo dalje.
Otroci so pa otroci. Sem vsa leta že v kampu pa še nikoli nisem videla, da bi bilo stanje tako hudo, kot opisujete. Letos recimo je bilo kup babic z otroci pa je bila v kampu do 8ih ali 9ih čista tišina (razen delavcev v kampu, ki so pospravljali). Ja potem čez dan je veselo, ko se igrajo … ampak v času od 14 do 16ih ko je v (vsaj tem kampu, kjer hodimo mi) tišina, je spet čisti mir (razen plaža)…
Veš kaj mene tudi moti.. toliko je govora zadnje čase o tem kako so otroci moteči… po drugi strani pa debata koliko so na tablici… Ja včasih so se otroci igrali cel dan – s kolesom, žogami, frizbiji, balinčki.. bilo je hrupno in veselo. Danes je pa to tako moteče, nezaželjeno… pa dajo risanke in tablice, da se jih zamoti. Pa je spet narobe. Mi smo letos kartali do onemoglosti (ker sta se ravno naučila in je bilo zanimivo), vedno pa ne gre tako na lahko.
[/quote]
Kaj počno čez dan ne vem, ker nisem čez dan nikoli v kampu.
Je pa tako, da je pametno se spraviti tja, kjer ni familij. Sploh ne dojenčkov. Ker potem je ponoči jok.
Taki par let stari otroci pa radi razgrajajo zjutraj na vse zgodaj.
Zato se jaz, če se le da, spravim tja, kjer ni na vidiku kake familije.
Podnevi pa mi dol visi kaj počno, ker takrat pa res nisem nikoli v kampu.
Kaj počno čez dan ne vem, ker nisem čez dan nikoli v kampu.
Je pa tako, da je pametno se spraviti tja, kjer ni familij. Sploh ne dojenčkov. Ker potem je ponoči jok.
Taki par let stari otroci pa radi razgrajajo zjutraj na vse zgodaj.
Zato se jaz, če se le da, spravim tja, kjer ni na vidiku kake familije.
Podnevi pa mi dol visi kaj počno, ker takrat pa res nisem nikoli v kampu.
[/quote]
Ja lej, vsak po svoje. Mi smo pa cel dan v kampu pred prikolico. In s prve roke ti povem, da stanje sploh ni tako hudo.
Otroci so živahni in prav je tako, da so.
Ja lej, vsak po svoje. Mi smo pa cel dan v kampu pred prikolico. In s prve roke ti povem, da stanje sploh ni tako hudo.
Otroci so živahni in prav je tako, da so.
[/quote]
To pa ne bi vedela, čez dan pa res ne bom ždela v kampu. Potem sem raje doma na travniku v miru, brez sosedov. Kot, da bi čepela v kampu, vsem na očeh.
V kamp grem izrecno samo zato, da tam prespim.
Ležim, berem, lenarim pa bistveno raje doma, kjer imam zasebnost, mir, prijetno senco, fajn travnik, nobenih sosedov okrog in okrog.
To pa ne bi vedela, čez dan pa res ne bom ždela v kampu. Potem sem raje doma na travniku v miru, brez sosedov. Kot, da bi čepela v kampu, vsem na očeh.
V kamp grem izrecno samo zato, da tam prespim.
Ležim, berem, lenarim pa bistveno raje doma, kjer imam zasebnost, mir, prijetno senco, fajn travnik, nobenih sosedov okrog in okrog.
[/quote]
In ker imaš ti tako, imajo vsi tako? Kera neumnost spet!
Ja, mene moti če otroci namerno ob 5h zjutraj zbijajo po nevemčem dlje časa. Ponoči res redko slišim otroka jokat, pa ogromno časa preživim v kampu. Jokanje sem drugač slišala tudi že v hotelu, apartmaju ipd., tko da ne vem od kje nekaterim ideja, da je kamp nekaj posebnega v tem smislu.
Težim pa ponavadi ne. Se mi pa starši takih otrok, ki ne razumejo, da ob 5h ljudje še spijo in naj s svojo glasno igro počakajo, res smilijo. No, sej so si sami krivi.
To pa ne bi vedela, čez dan pa res ne bom ždela v kampu. Potem sem raje doma na travniku v miru, brez sosedov. Kot, da bi čepela v kampu, vsem na očeh.
V kamp grem izrecno samo zato, da tam prespim.
Ležim, berem, lenarim pa bistveno raje doma, kjer imam zasebnost, mir, prijetno senco, fajn travnik, nobenih sosedov okrog in okrog.
[/quote]
Saj pravim vsak po svoje.
Glede posedanja v kampu pa takole… mi smo ponavadi v prvi ali drugi vrsti od morja zato se ne more enačiti s posedanjem na domačem travniku (kjer je kljub temu lepo). Sediš v mreži (ko imam redke trenutke miru in se ne podim za otroci) in gledaš vodo,.. v senčki, brez da bi se pekel na plaži.
Saj pravim vsak po svoje.
Glede posedanja v kampu pa takole… mi smo ponavadi v prvi ali drugi vrsti od morja zato se ne more enačiti s posedanjem na domačem travniku (kjer je kljub temu lepo). Sediš v mreži (ko imam redke trenutke miru in se ne podim za otroci) in gledaš vodo,.. v senčki, brez da bi se pekel na plaži.
[/quote]
Tudi takih izkušenj nimam, ker ne hodim na morje, ker me preprosto ne vleče :).
V kamp pa hodim, ker pač ni keša za hotel. Drugače bi seveda hodila v hotel.
Jaz pa končno razumem, da je večina monkelj tlele pravzaprav obična socialna radnička klasa, ki hodi v kampe.
Ker drugod pišejo, da moškega brez avta, svojega stanovanja, dobre stalne službe itd. sploh pogledale ne bi. Hm, potem pa hodijo v nagužvane kampe … gledat same uspešneže in samostojne bogataše, a ne. Ali so pa to mogoče kakšni ekskluzivni top-notch, cream of the cream kampi. Ja, to bo.
Jaz pa končno razumem, da je večina monkelj tlele pravzaprav obična socialna radnička klasa, ki hodi v kampe.
Ker drugod pišejo, da moškega brez avta, svojega stanovanja, dobre stalne službe itd. sploh pogledale ne bi. Hm, potem pa hodijo v nagužvane kampe … gledat same uspešneže in samostojne bogataše, a ne. Ali so pa to mogoče kakšni ekskluzivni top-notch, cream of the cream kampi. Ja, to bo.
[/quote]
Jaz odkrito priznam, da grem v kamp, ker je pač to najceneje. To ni neka skrivnost. Mislim, da bi večini bolj ustrezal hotel, kjer ti ni treba deliti kopalnice, WCja s kupom neznancev, kjer ti ni treba poslušat kako v sosednjem šotoru nekdo prdi, v naslednjem se nekdo dere.
KO bom bogata, bom hodila v hotele :).
Samo jaz seveda nisem ultra uspešna mona :).
Dojenčka ponoči težko prepričaš, da neha jokat, tako da to me niti najmanj ne moti. Pri starejših je pa odvisno od staršev ali bo malo tečnobo ob petih zjutraj kam odpeljal ali pa bo še naprej spal, ta mal se bo pa drl. Rečem nikoli nič, razen 1x, ko je ena majhna punčka (imeli so ene 6,7 otrok) kar naprej k nam hodila, pa sem jo “morala” pazit, da se ni poškodovala oziroma da ni šla na cesto…, staršem se je zdelo pa to normalno. Pa, kot piše ena zgoraj, veliko je odvisno od narodnosti, res je. Italijanski otroci (in odrasli) kričijo cel dan, slovenski tudi kar precej, medtem ko so ostali pa res bolj tihi, tudi na plaži.
Dojenček z jokom izraža svoje nelagodje, tako da je odvisno od tega, kako hitro to nelagodje lahko odpraviš. Medtem pa ko se štiri letnik takole obnaša, se gre za otroka, ki je več ali manj nezadovoljen/nesrečen/neslišan (nima veze ali mu je vse k riti prinešeno ali se totalni teror nad njim zganja ali se ga igonorira), ker se starši v resnici ne zanimajo zanj in išče pozornost na tak negativen način.
Forum je zaprt za komentiranje.