v knjigi, ki jo trenutno berem, prevajalka vztrajno uporablja glagol “vonjati”. kolikor vem, je to narobe, saj stvari (ki imajo svoj VONJ), VOHAMO.
na splošno opažam, da se v prevedenih knjigah zadnja leta pojavlja vse več slovničnih napak. žalostno, tudi lektorji niso več, kar so bili…. ali pa prevodov sploh ne dajo lektorirati, kar je še bolj verjetno.

Rekla bi, da j e glagol vonjati bolj knjižen, vohati pa bolj pogovoren. Res pa je, da zaradi stroškov prevodi dostikrat niso lektorirani in korigirani, čeprav bi morali biti.

po SSKJ je vonjati knjižno namesto vohati, saj pomeni tudi zaznavati vonj

primer je dan: “pes vonja po smetišču”

Nas so učili (že dolgo nazaj), da VONJATI in DIŠATI pomeni oddajati vonj, VOHATI (živali) ali DUHATI (ljudje) pa pomeni zaznavati vonj. No, tako nekako.

Obilo uspeha!