Viza Rusija, Mongolija
Rusko tranzitno vizo lahko dobis v Ljubljani na veleposlanistvu. Samo povedat moras, da gres v Mongolijo, in jim pokazat mongolsko vizo (najblizje veleposlanistvo je v Budimpesti, potrebujes povabilno pismo ali rezervacijo v hotelu). Ne jim povedat, da bosta v Moskvi ostala zaradi ogleda (enostavno reces da je sele cez dva dni edini prosti let ali kaj takega, ali pa da ima kolega takrat let in da greste skupaj).
Mi smo sli poleti 2002 in smo imeli povabilno pismo od univerze v UB. Veliko srece pri iskanju cloveka, ki bi te povabil. Po moje se splaca poiskat mongolce na internetu, ceprav se mi tudi sanja ne, kje bi jih iskal.
Poleti je vroce ko hudic. V UB si poskusita najti anglesko (ali rusko, ce znata vsaj malo rusko) govorecega mongolca ali mongolko, ki vama bo kaj razlozila. Zelo so prijazni in ceprav marsikdo za vodenje zaracuna in se od njega prezivlja, vama bo veliko lazje, ce dobita prijatelja. To seveda ne pomeni, da vama ni treba placat, ampak rajsi ne ponujajta denarja (darila v kakrsnikoli obliki so boljsa izbira). Tudi tu smo imeli mi sreco in smo prisli ziher skozi Mongolijo pol ceneje kot bi sicer. Ce gresta v centralno mongolijo, potem se vsekakor fizicno pripravita, ker je podnevi stepa vroca (>35 stopinj ves cas) ponoci je pa lahko -10 ali se manj. Cest nimajo, razen nekaterih ki vodijo iz UB v provincialna sredisca in se potem sredi stepe nekako zgubijo, ampak to ne ustavi mocnega duha in ruskega furgona. Stopat se da vedno in vedno nekaj stane. Dobro se je ze pred odhodom naucit stevilke, da lazje barantas, ampak je zajebana izgovorjava in Lonely Planet se ful potrudi, ampak ni dovolj. Poskusi najt kakega slovenca, da ti zrecitira mongolske stevilke. O Mongolcih lahko se ful razlagam, ampak bistvo je, da so ful tihi in pocasni. O vsem temeljito razmislijo in se posebej ko barantas moras pazit, da jih ne uzalis. Vedno moras sprejet vsako darilo, z desno roko, kar je znak spostovanja. Nikoli te ne bodo nagnali, ampak ce so cisto tiho in niti ne pozdravijo, to pomeni da nisi zazelen in je bolje da se cimprej spokas. V mocno turisticnih regijah seveda kradejo, v vseh ostalih pa nic in jim lahko precej zaupas. Men of honor, bi lahko rekel, mi smo imeli samo eno slabo izkusnjo z enim clovekom, ampak nas ni toliko stala, da bi se sekirali.
S seboj v Mongolijo nesi dolarje ali evre in Rusom ne povedat, da jih imas, ali pa jih prijavi TAKOJ ob vstopu v drzavo, sicer ti jih ne bodo pustili odnest iz Rusije. Ce hoces dolarje prijavit moras seveda v Moskvi na rdeco crto (kjer te temeljito pregledajo, ce se jim ljubi). Mi smo sli po zeleni. Rusi ful radi komplicirajo po mejah ampak se ni treba pustit prestrasit, ker zdaj nikogar vec ne zaprejo v taborisce za 20 let. Biti moras vztrajen ampak ne nesramen, pa gre.
Se vedno neobdelano slikovno gradivo lahko lahko pregledas na http://aufbix.org/~i/mongolija/ in seveda so vprasanja dobrodosla.
Oj!
No, Jype nima preveč časa, pa bom jaz povedala (sva bila skupaj s se štirimi v Mongoliji 2 leti nazaj).
Glede vegetarijanstva je takole – če se odpravljata samo v Ulan Bator, na tržnici sigurno dobita sadje in zelenjavo (na ta veliki tržnici res dobiš kar hočeš, tudi sončne celice), v večjih mestih imajo prav tako tržnice, vendar je ponudba slabša kot v UB. Mi smo imeli dva vegetarijanca in ker smo potovali s konji, smo hrano nabavili in jo tovorili s sabo. Manjša mesteca (za naše pojme vasi) imajo ponavadi eno trgovino, kjer dobiš nujne potrebščine (vžigalice, sol, čaj, riž, čebulo, kruh, čokolado in podobno). V UB imajo tudi restavracije, v katerih dobiš brezmesno hrano (samo so res bolj redke), v večjih naseljih je kaka restavracija, ampak imajo samo mesne jedi… na deželi, kjer prideš na obisk v kak ger (jurta), pa sigurno kuhano ovčje meso ali pa jogurt, 100% pa trdi sir in čaj. Na splošno v Mongoliji velja pravilo, da ponujeno stvar (pa naj bo hrana, cigareta ali pijača), vedno sprejmeš. Če bosta hodila bolj po podeželju, kjer vaju bodo povabili v kak ger, bodita vedno vljudna in sprejmita ponujeno (če te povabijo ali prideš sam, ti ponavadi dajo čaj in sir), če pa bosta povabljena na glavni obrok (ti so ponavadi mesni), pa jim prej lepo razložita, da pač mesa ne jesta. Ponavadi, ko pridejo tujci v “hišo”, skuhajo tisto “najboljšo” mastno ovčetino. Če ješ vsaj mlečne izdelke, v Mongoliji ne moreš biti nikoli lačen.
Glede tiste stvari, da sprejmeš ponujeno še nekaj – če ne kadiš naprimer, pa ti ponudijo cigaret, ga vzameš, se zahvališ (bae(r)tla – naglas na e), in ga shraniš. Če ti ponudijo kako jed ali pijačo, ki ti ni preveč všeč, jo vsaj poskušiš. Nikoli, nikoli ne zavrneš.
Glede šotora in spalke – vse je odvisno od tega v katerem letnem času potuješ in v katerem delu Mongolije si (preberi Lonely Planet). Mi smo bili na severu, pa tudi v osrednjem stepskem delu, in mi ni žal, da sem imela šotor in spalko. Če se bosta odločila, da potujeta brez šotora, si lahko na tržnici v UB kupita mongolski plašč, ki je topel, ne prepiha, nekaj kapelj dežja zdrži, ponoči pa, če je res mrzlo, se z njim pokriješ. Torej če bosta potovala izven mest sigurno spalka.
Hostli in hoteli – v UB za res majhno ceno dobš fajn sobico, z vodo (ponavadi samo mrzlo) in straniščem na vodno splakovanje (česar na deželi ni). V kakih manjših mestih so hoteli ali v hišah ali pa v geru (tapravo mongolsko stanovanje, hehe).
Lahko si prebereš tudi moj “članek”:
http://www.zupca.net/dnevna_soba/potovanja/mongolija.htm
Me veseli, da kdo potuje tudi v tiste kraje, jaz bom sigurno še kdaj šla 🙂
LP, Suni
Forum je zaprt za komentiranje.