Nikoli ne vem kako naj vikam ljudi ali
-“Niste bili…”
ali
-“Niste bila…”
(če vikam žensko).
LP

Slovnično pravilna je edino prva različica (niste bili).

Je pa res, da se vedno bolj uporablja tudi druga, ki pa je omejena na pogovorni jezik. Uporabljamo jo lahko glede na raven besedila (bolj ali manj uradno oz. knjižno).
Verjetno pa se bo ta oblika sčasoma uveljavila tudi v knjižni slovenščini, vsaj če sodimo po njeni naraščajoči razširjenosti, saj ni dvoumna oz. ne posega v kakšno drugo jezikovno obliko/področje, poleg tega pa ima to dobro lastnost, da je iz nje razviden spol.

meni pa ni nič gršega, kot da nekno reče “Vi ste pa bila”.

Saj pa vikaš osebo, ki stoji pred tabo, menda ja ne bi smelo biti dilem glede spola.

Če pa gre za dobesedno navajanje govora v nekem tekstu, mora biti spol razviden iz samega teksta, oziroma je spol popolnoma nepomemben.

Ariadne, ločevanje med “grdim” in “lepim” je, v kolikor ni čisto subjektivno in ga v tem primeru lahko vsakdo ohrani kar zase, stvar estetike, ki nima nobene neposredne povezave z jezikoslovjem …

“Vi ste bil” je enako grdo. Pravzaprav je to nspoštljivo naslavljanje in upam, da ne bo nikoli dobilo domovinske pravice v SSKJ. Gre pa za čisto navadno šlamparijo, ki si iz nekega ozkega okolja utira pot zlasti med ljudmi, ki so nepoučeni in se jim to zdi “nobel”.

Mene vprašanje “Ste bila” žali. Naj me tika “Si bila” ali pa me naj vika “Ste bili”. Če pa nekdo uporabi “Ste bila”, mi pove, da niti v osnovni šoli ni poslušal, zdaj pa se zato ne more odločiti, ali naj me tika ali vika. Kar zasrbi me, da bi opravila kratek tečaj slovenščine na licu mesta.

verjetno to, da polvikanja pravopis ne dovoljuje, ima dovolj veze z jezikoslovjem.

Mnenje o tem, da je polvikanje grdo, je bila replika na tvoje špekulacije, da se bo to pravopisno tudi uveljavilo. Špekulacije kot takšne tudi nimajo nobene veze z jezikoslovjem.

Ja, pa upam, da kak slavist nekega dne ne bo začel navijati, da bi se zadeva dovolila v knjižni slovenščini. Saj vijaku tud tričetrt Slovenije reče šrauf, pa to še ni razlog, da bi bila njegova uporaba tudi dovoljena.

Obstajajo “špekulacije” in obstajajo jezikoslovni pojavi oz. pravila. Samo to je očitno že pretežka snov, s katero se tudi sam že kar dolgo ne ukvarjam več.
Navijanje slavistov nima pa praktično nobenega vpliva na to, kar bo nekoč v SP … Razumi, kdor moreš!

Pri onikanju – kot arhaični obliki – je v SSKJ napisano, da se “uporablja v govoru s spoštovano osebo obliko tretje osebe množine moškega spola”. Očitno pri tej obliki zgornje dileme ni.

Sem se pa ob tem spomnila mlajše ženske, ki se je na novo zaposlila kot prodajalka v eni od bližnjih mestnih trgovin. Bila sem presenečena, ko sem opazila, da uporablja onikanje pri komunikaciji s starejšimi strankami. Šele čez čas je uspela to navado opustiti…

Očitno so pri nas vendarle še (sicer redki) kraji, kjer to obliko nimajo za tako preživeto, kot bi si mislila.

Popolnoma se strinjam z Nimaš.

Kadar človeka vikamo, ga vikajmo, saj tako smo se učili.

Kadar človeka tikamo, ga tikajmo.

Smešno mi je, ko sama opažam v trgovinah,da se v enem stavku uporablja oboje-vikanje in tikanje. Mogoče bom kdaj za šalo dejala: ” kaj me vikate ali tikate?”

Če ne vemo kaj bi, se odločimo za vikanje. Ne bomo zgrešili, pri tikanju verjetno bolj, če osebe dovolj ne poznamo.
Sama sem pred leti delala s strankami in sem vikala vse, tudi mlajše, ker nikoli ne veš, kdaj ti kdo reče “kaj sva krave skupaj pasla”.
Enako se lahko zgodi z obliko, ko se uporablja oboje.