Verni ljudje
A provokator ccccc :)))))
Saj zato pa sem prepričana, da je za žen(sk)o boljše, če je bolj neumna, isto velja očitno tudi za vas…
Ta vedežni duh je napuh, oholost, ošabnost, (samoljublje?); naše znanje je pač ubogo in ničevo. (kar ne pomeni, da se ne smemo veseliti novih spoznanj), v vsem smo pač omejeni, in na duhu in v času-prostoru,…
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]A provokator ccccc :)))))
Saj zato pa sem prepričana, da je za žen(sk)o boljše, če je bolj neumna, isto velja očitno tudi za vas…
Ta vedežni duh je napuh, oholost, ošabnost, (samoljublje?); naše znanje je pač ubogo in ničevo. (kar ne pomeni, da se ne smemo veseliti novih spoznanj), v vsem smo pač omejeni, in na duhu in v času-prostoru,…[/quote]Dobro je, da nič ne boli, če si neumen in kakor napoveduje institucija, ki si lasti koncesijo nad bogom, prvi bodo zadnji…..
Heh nimam se česa bati…. 😉 :))))
Tole je pa najboljš:
Jedna je učiteljica jednog dana zamolila svoje učenike da najednom papiru napišu imena svih drugih učenika u razredu i da ostave malo mjesta kraj svakog imena. Tada je rekla učenicima da razmisle što je najljepše što mogu reći o svojim razrednim drugovima, te da to napišu kraj svakog imena. Cijeli sat je potrajalo dok su svi bili gotovi, a prije izlaska iz razreda, papire su predali učiteljici. Preko vikenda, učiteljica je napisala svako ime učenika na jedan list papira i navela sve lijepe primjedbe koje su učenici napisali o svakom pojedinačno. U ponedjeljak je svakom učeniku dala papir s njegovim imenom. Ubrzo su se svi smiješili. “Zaista?”, čuli su se šapati…
“Nisam imao pojma da nekom nešto značim!” te “Nisam znala, da se tako sviđam drugima,” bili su komentari. Liste se kasnije nisu više spominjale. Učiteljica nije znala jesu li učenici diskutirali o tome međusobno ili sa svojim roditeljima, ali to i nije bilo važno. Vježba je ispunila svoj cilj. Učenici su bili sretni sobom i drugima.
Godinama kasnije je jedan od učenika poginuo u Vijetnamu i učiteljica je otišla na njegov pogreb. Crkva je bila prepuna njegovih prijatelja. Jedni za drugim, oni koju su poznavali mladića, prilazili su kovčegu da bi mu odali posljednju počast. Učiteljica je prišla posljednja. Dok je tamo stajala, jedan od vojnika koji je nosio kovčeg pitao ju je, “Jeste li vi Markova učiteljica iz matematike?” Kimnula je potvrdno glavom. Tada je rekao, “Mark je vrlo često pričao o vama.”
Nakon pogreba, skupila se većina Markovih prijatelja iz razreda. Markovi roditelji su također tamo bili i nestrpljivo su čekali da razgovaraju s učiteljicom. “Htjeli bismo vam nešto pokazati,” rekao je
otac i izvukao novčanik. “Ovo su pronašli kad je Mark poginuo. Vjerujemo da ćete to prepoznati.” Iz novčanika je izvukao vrlo istrošeni komad papira, koji je očito bio slijepljen, mnogo puta savinut i rastvaran. Učiteljica je bez gledanja znala da je to papir s lijepim riječima Markovih razrednih drugova. “Htjeli bismo vam se zaista zahvaliti što ste to napravili,” rekla je majka. “Kao što možete vidjeti, Mark je ovo vrlo cijenio.” Svi bivši učenici su se skupili oko učiteljice. Charlie se nasmiješio i rekao, “Ja svoju listu također još imam. U najgornjoj je ladici mog radnog stola.” Chuckova žena je rekla, “Chuck me zamolio da listu zalijepim u naš vjenčani album.” “I ja svoj još uvijek imam,” rekla je Marilyn. “U mom dnevniku je.” Vicki je izvukla svoj rokovnik i pokazala svima svoju istrošenu listu. “Uvijek ju nosim sa sobom,” rekla je Vicki i primijetila, “Vjerujem da smo svi sačuvali liste:” Učiteljica je bila toliko dirnuta, da je morala sjesti i zaplakala.
Zaplakala je za Markom i zbog svih njegovih prijatelja koji ga više neće vidjeti. U zajedničkom životu s ljudima često zaboravljamo da će svaki život jednog dana završiti i da nikada ne znamo kada će taj dan biti. Zbog toga bismo osobama koje volimo i o njima brinemo trebali reći da su nam nešto posebno i važno. Reci im to prije no što bude kasno.
Vsi živimo v neki iluziji.
Naša iluzija ali naša realnost, kot ji rečemo, je posledica delovanja našega uma in zavedanja. Naše telo deluje na svojem omejenem frekvenčnem območju zavedanja. Svet dojemamo na svoj, tipičen način. Tako, kot vsako drugo živo bitje.
Nobeno bitje pa ni vsemogočno ali neomejeno pri svojem dojemanju, ker potem več ne bi bilo bitje, ampak celotno vesolje.
Tako, kot sem jaz človek s svojimi omejenimi čutili in dojemanjem realnosti, tako si ti človek s podobnimi preferencami.
Kot smo že omenjali, vsi vidimo nek predmet bolj ali manj enako, le doživljamo ga drugače..Na svoj način…Pač zaradi različnih spominov in s tem asociacij, ki nam jih vzbuja določen predmet ali pojem.
Izkušnjo boga imamo zato vsi bolj ali manj isto. Le razlagamo si ga na drugačne načine.
Na primer jabolko je za vse nas jabolko. Ga vidimo, kot jabolko. In zame je to le nek sadež, ki zraste na drevesu…Za nekoga, ki pa še ga nikoli ni videl, pa bo ta sadež predstavljal nek čudež…Nekaj nedoumljivega…Nekaj kar je onkraj znanega in razložljivega…Podobno je pri razlagi boga….Zame je to le nek pojem, ki je sproduciran s pomočjo našega uma in posledica neke izkušnje. Zato si ga razložim na povsem logičen način…Zato, ker razumem od kje in kakšni so razlogi…
Zate, ki pa ne razumeš razloga in ker si pod vplivom nekih zgodb, ki te prepričujejo, da tega ni možno dojeti in razumeti, pa boga dojemaš kot nekaj večnega, in nekaj, kar je onkraj našega (tvojega) uma in zavedanja.
Gre se le za različno razlago, pa čeprav ima bog v obeh primerih isti vzrok…Tako, kot jabolko..V obeh primerih je zraslo na drevesu, pa čeprav boš ti zaradi svojega nerazumevanja menil, da je jabolko prišlo iz Marsa…..In kdo je potem tisti, ki živi v večjih iluzijah ?
Tako razmišlja nekdo, ki se ga Bog ni dotaknil. Lahko sliši o tisočih in tisočih izrednih dogodkov, primerov, ampak dokler ne doživi sam, ga ne bo nikamor premaknilo.
Največkrat so največji racionalisti tisti ljudje, ki niso doživeli ljubezni svojih staršev, ki so neka predpodoba Boga. Taki ljudje ponavadi nimajo problemov sprejeti samo obstoj Boga, ampak imajo probleme se vključiti v družbo, najti v njej svoje mesto, se počutiti v družbi sprejeto in ne ogroženo.
Chiara Lubich je lepo zapisala:
Sprejeti Jezusa namreč pomeni prepoznavati ga v vseh naših bližnjih. In tudi oni bodo lahko imeli možnost, da prepoznajo Jezusa in vanj verujejo, če bodo v naši ljubezni do njih opazili delček, iskrico brezmejne Očetove ljubezni.
Ljubezen, ki nam manjka, nam lahko podelijo ljudje, ki so odprti, ki izžarevajo ljubezen.
Začutila sem, da so te besede namenjene v določenem trenutku prav meni:
Hočem te zakopati v svoje Srce, ne samo zato, da v njem moliš, temveč da se tam naučiš ljubiti,-
in spoznaš, kako daleč gre ljubezen.
Trpela boš. Toda ob vsaki bolečini se bo povečala tvoja sposobnost za ljubezen.
Dejansko se tudi to dogaja. Vsaka oseba v življenju nam pride na pot z določenim namenom. Vsi nosimo s seboj določene vzorce, imamo določene lastnosti, ki za drugega niso ravno blagodejni. V medsebojnih odnosih se ranimo, trpimo, imamo strašne bolečine.
Če bi bili čisti, “svet”, brez napak, nas napake drugih ne bi tako prizadele, se nas neprimerno delovanje drugega ne bi dotaknilo. tako pa skozi trpljenje spoznavamo svoje pomankljivosti. Ko smo pripravljeni z voljo želeti dobro tistemu, ki nas je prizadel, ki nas je ranil, se s tem spreminja naše srce in v nas vstopa luč, ki nam omogoča, da lahko drugega vidimo drugače kot prej. Ta pot pa je težka in za marsikoga nesmiselna. Ampak največ dobimo mi sami.
Drugega lahko vedno bolj vidimo na drugačen način, vidimo ga z dobrohotnimi očmi. To ponavadi povzroči tudi zelo pozitivno spemembo pri drugemu. Ljubezen se začuti, se zasluti. Pot je preko trpljenja.
Kam pa bi ga naj premaknilo ? Na pot trpljenja, kot sama omenjaš ?
Vera sama po sebi ne bo nič premaknila. Vera je odsev pasivnosti. Premakne se šele z razumevanjem in s tem, ko se zavedamo kdo smo in vemo, kaj je treba pri sebi spremeniti in narediti.
Trpljenje pa res ni pogoj za ljubezen.
Sama boš najbolje vedela, kdo ti je vcepil takšna prepričanja, da je potrebno trpeti. In zaradi tega so ti blizu cerkvene zgodbe, kjer se zelo pogosto omenja trpljenje in kjer Jezus predstavlja simbol trpečega. V bistvu vse RKC pridige temeljijo na tem. In kdor verjame temu, ker v sebi nosi takšna prepričanja, se bo tudi z Jezusom poistovetil.
Spet le neke sanje in iluzije…Ne obstaja brezmejna očetova ljubezen…To je le tisti ideal, ki ga nosimo v sebi, kot sem ga že opisal. In iz tega potem izhaja naša vera.
Nisi moderen, če ne slediš temu trendu:). Kaj je pravzaprav način življenja? Kdo nas drži za vratom, da se moramo obnašati tako kot se?:) V bistvu je vse zelo preprosto, samo ljudem je lažje jamrati in gnesti to svojo žalost. Veliko bolj se poistovetiš s slabimi stvarmi kot prevzameš dobre, zdrave vzorce. Za nas “slovencle” je že v genih zapisano, da smo trpeči narod:).
Nisi moderen, če ne slediš temu trendu:). Kaj je pravzaprav način življenja? Kdo nas drži za vratom, da se moramo obnašati tako kot se?:) V bistvu je vse zelo preprosto, samo ljudem je lažje jamrati in gnesti to svojo žalost. Veliko bolj se poistovetiš s slabimi stvarmi kot prevzameš dobre, zdrave vzorce. Za nas “slovencle” je že v genih zapisano, da smo trpeči narod:).[/quote]
Je tako, kot praviš…Če ne slediš modernim trendom, si težko zadovoljen, ker te družba izloči ali pa ima za čudaka..Če pa slediš, pa si prav tako nezadovoljen, ker je sistem tako naravnan, da moraš biti nezadovoljen, da pomagaš ohranjati sistem.
Zakaj pa misliš, da je lažje prevzeti slabe vzorce, kot dobre ?
Ker smo že v osnovi nezadovoljni ?
Mislim, da ima narod počasi dovolj trpljenja. Le ta prave ljudi bi rabili, da bi ljudem pokazali pravo pot.
Vsi živimo v iluziji? zopet se postavljaš v vlogo Boga, enostavno potegneš iz sebe vzporednico , ki zadeva vse. Pa predpostavima, da ti zares živiš v iluziji, kaj to pove o tebi, o tvojem življenju? da je iluzija, utvara? si robi ti iluzija, je tvoje življenje iluzija, utvara? si milni mehurček, ki ga prmetavajo iluzije življenja? ki poči ko naleti na trn življenja? praviš, da si kršćanstvo izmišljuje trpljenje, se pravi v tvoji iluziji tpljenje človeka ne obstaja, je le iluzja? križanje Jezusa Kristusa jebila le iluzija, trpljenej križanega le iluzija in Pilat se je le šalil? ne bodi naiven robi….spoznanje Boga vodi preko bede in ljubezni, ta dva pojma se bolj dopolnjujeta kot si misliš..če spoznaš svojo bedo boš dovzeten za spoznanje Boga, nikoli pa ne boš spoznal Boga če boš tako kot ti živel v iluzijah in z iluzijami zanikal obstoj Boga…
primerjati jabolko in Boga? ti preprosti človek…v svoji preprostosti bova šla še dlje…pa poglejva, imaš zaboj jabolk, carjeviča, pa zlati delišeš, mušančko, krivopecelj…sama jabolka pa kljub temu različna, po barvi, velikosti, okusu, odpornosti na boleznit, lepoti itd…pa nardiva po tvoje, narediva iz njih čežano..še vedno so jabolka, le v drugi obliki, mešanega okusa….in kaj zdaj? dojemljiv človek , ki je duhovno odprt, bo še vedno videl jabolka, ker bo gledal s srcem…ti pa boš videl čežano..ker dojemaš le z razumom….da dojameš veličino in vsepristinost Boga potrebuješ odprto srce in razum,..ti pa se zanašaš zgolj na razum, ki te vodi v iluzije…
da dokončam…meni očitaš, da dojema Boga skozi zgodbe? kaj te navaja v to mišljenje? kje iz mojega pisanja si izluščil to trditev, da me za dojemanje Boga navdihujejo zgodbe? po vsej verjetnosti še Stara zaveza? ali Dorerjeva Bibilija? Dante?:)…kot sem ti povedal…dojemanje Boga , zavedanje Njega…je proces človeka, ko odpadajo z njega ovoji, ko se človek lušči in prenavlja skozi faze življenja..z vsemi vzponi in padci, z trpljenjem, bolečino, žalostjo, veseljem , srečo, prevarami in ja, celo iluzijami ( ampak, nevarno je če iluzije postanejo človekov način življenja in jih dojema kot resničnost-tako kot ti navajaš) itd…ko boš spozna svojo bedo Robi..boš postal dojelmljiv..za ljubezen…do takrat pa zares živiš v iluzijah….
in nenazadnje…ko podtikaš lastno nerazumevajne meni…jabolka izvirajo iz Indije..in so bila kot vrsta prenešena v Evropo od koder so se raznesla po vsem svetu v vsem svojem naborku različnih sort….kot človek.. izvira Iz Njega…in je bil raznešen po celem svetu…in Vesolju…..
pa mi povej, mar ti veš, da nekoč na MArsu ni bilo življenja? ni bilo jabolk? odkrili so že vodo,….zato te prosim ne živi v Iluizijah…nekako te je škoda, da preživiš življenej z zaprtimi očmi in se oklepaš Iluzij kot pijanec plota…ker..pijanec se spreobrne ko se v grob zvrne…ne čakat tako dolgo…ni vredno.
Morda bi težko bi rekli, da si krščanstvo izmišljuje trpljenje. Igrajo pa na to karto njegovi ideologi, ko poudarjajo, da spoznavanje Boga vodi skozi tega oz. z drugimi besedami ga propagirajo. Za stališčem “Boga spoznaš skozi trpljenje” stoji sporočilo: “trpite čimbolj, da se približate idealu”. In prav to je tisto, da je morda slovenski narod skozi zgodovino ter pod precejšnjim vplivom katoliške partije padel na to, da je trpljenje dejansko postalo nekakšen nacionalni fetiš, katerega posledice čutimo še danes.
Nisem prepričan, če kdorkoli propagira načelo” trpite, da se približate ljubezni, idealu”. Prej bi rekel, da nam trpljenje omogoče, da rastemo, da postajamo boljši in bolj svobodni, da se zavedamo tudi vzrokov trpljenja in tako spoznamo pot iz njega.
Če si kdaj poslušal kakšne pogovore, morda predvsem nekoliko starejše generacije (in ne morem reči, da ženske v tem niso prednjačile), potem si morda zaznal veliko željo povedati vsem kako je bilo njihovo življenje (skoraj) brez lepih trenutkov, kako so samo delali, se žrtvovali in razdajali predvsem za družino in sorodnike. Še sploh poseben trenutek katarze pa je nastopil ob poudarku domnevne nehvaležnosti kot plačila za vso njihovo vloženo žrtev.
Če si kdaj poslušal kakšne pogovore, morda predvsem nekoliko starejše generacije (in ne morem reči, da ženske v tem niso prednjačile), potem si morda zaznal veliko željo povedati vsem kako je bilo njihovo življenje (skoraj) brez lepih trenutkov, kako so samo delali, se žrtvovali in razdajali predvsem za družino in sorodnike. Še sploh poseben trenutek katarze pa je nastopil ob poudarku domnevne nehvaležnosti kot plačila za vso njihovo vloženo žrtev.[/quote]
Nehvaležnosti koga? Kdo pa bi moral to vse plačati po njihovem?
Forum je zaprt za komentiranje.