veliko problemov bi si prihranili, če ne bi 1.mesta rezervirali samo za otroke

Slišimo pritoževanje partnerjev, da so drugemu partnerju otroci na 1.mestu. A je kdo kdaj razmišljal v tej smeri, da bi to 1.mesto razdelil na polovički -ena polovička pripada otrokom, druga polovička partnerju. Saj nas večina čuti edinstveno ljubezen do svojih otrok in tudi edinstveno ljubezen do svojega partnerja. Zakaj si ne bi mogli deliti 1.mesta, saj v končni fazi gre za povsem različni in edinstveni zvezi. Res je, da otrokovega 1.mesta ne bo mogel nihče nikoli prevzeti, lahko pa partnerjevo 1.mesto zamenja drug partner. Jaz v tem vidim rešitev za marsikatero nesoglasje in občutek manjvrednosti. Še kdo tako razmišlja?

‘Polovičke srca’ – sori, no, samo ti res funkcioniraš na nivoju najstnice. Spet en kup puhlih besed. Je treba znat malo opredelit zadeve pa kaj vedet o funkcioniranju ljudi ter človeški psihi ne samo samozaverovano trosit neke samovšečne visokoleteče ideje, ob katerih se ti potem počutiš superiorno. Večina ljudi do partnerjev ne čuti nobene ‘edinstvene ljubezni’, ampak so z njim iz ekonomske računice in zadovoljevanja potreb. O pravi ljubezni ni ne duha ne sluha, saj niti ne vedo, zakaj so skupaj prišli in kaj jih sploh veže.  Potem pride na vrsto otrok, do katerega normalna oseba nagonsko čuti pripadnost in čustveno navezanost in to je potem primarni čustveni vir. In to je to, nič posebnega na tem, žal je to kar lepo običajna človeška realnost.

Prevečkrat je otrok porinjen v vlogo nadomestka partnerja. Sploh ženske naj bi bile po strokovnih virih nagnjene k temu, da odnos s partnerjem nadomestijo z odnosom z otroci, saj so slednji praviloma lažje podvrženi (čustveni) kontroli in bolj pfimerni za vlogo soodvisnega v odnosu.

Mah, to babje flancanje, kako je otrok na prvem mestu, je eno samo hinavsko sprenevedanje. Babja ljubezen do otroka traja, dokler otrok sledi njenim ciljem. Ko pride v puberteto in začne delati po svoje, se oglasi babja histerija z grožnjami: Dokler si pod mojo streho, bo po moje, drugače pa spakiraj!

Kolikokrat smo take zgodbe že tukaj brali. Babe so egoistične v razmerju do vseh, tudi lastnih otrok. Najprej se ločijo od desca, potem bi pa že otroke ven iz stanovanja metale, ker ni vse po njihovo. Da ne govorimo o tem, kako se s sorojenci skregajo zaradi dedovanja po starših. Polno takih tem so same napisale tukaj.

Ne vem za vas. Za mene je moj mož na prvem mestu med vsemi dedci na svetu in moji otroci na prvem mestu med vsemi otroci na svetu in moj mesar na prvem mestu med vsemi mesarji na svetu in moj trener fitnesa na prvem mestu med vsem trenerji fitnesa na svetu itd itn v neskončnost.

Ne, ne razmisljam enako.

Otroci so nama z mozem na prvem mestu.

Zakaj?

Ker so bili nezmozni ziveti samostojno in so bili popolnoma odvisni od naju, ze samo to dejstvo jih postavi kot prioriteto in s tem na prvo mesto!

In tako, kot sama pravis, partneja lahko zamenja drugi pratner, otroka ne more zamenjati nihce!

Midva sva s takim nacinom razmisljanja vzgojila tri otroke, ki so zdaj ze odrasli in na pol pri svojem kruhu, najin odnos je pa z vsakim letom boljsi.

Mater tudi lahko zamenja mačeha. Otrok je prilagodljiv in se lahko hitro naveže na drugo osebo, zato bi bilo treba že enkrat streti ta mit nesposobnežev iz CSD- jev, po katerem je za otroka ločenih staršev nujno, da živi z materjo. Komot lahko tudi z očetom in njegovo novo partnerko. Mat naj pa preživnino plačuje.

Prav nič softi. Nimam časa za mon. Uletim in že po naslovih vidim, da ste še bolj zabiti kot zadnji 2 leti in v trenutku izklopim .. niste vredni sekunde mojega življenja. Pameti vam ne morem natočiti, žal .. zaenkrat. Ko bom pa lahko, se zagotovo vrnem. Do takrat pa uzivajte v frustracijah, jamranju, strahu in blatenju. Drugo ne znate.

Bunch of losers

Vidimo ja, kako ti nimas casa za mon:)))) si takoj priletela na prvo kost, kar je bilo itak za pricakovat od take samivsecne narcisice:)))))

Manipulacija in izzivanje je vse kar tvoj beden um premore, brez omenjanja mene pa sploh ne znaš živeti lol. To pomeni, da je nekdo grozno obseden z mano uuuu… V tako narcisko, kako lahko?!

Mora pa biti res bedno imeti tako življenje in biti ti 🙂 viseti na monu in si izmišljevati teme. Jaoooo