Zanima me kako obravnavati besedno zvezo /blejska kremna rezina/ glede na dejstvo, da gre za blagovno znamko. Torej, če povzamem uporabo iz članka na bled.si, v primeru, ko gre za znamenito blejsko rezino pripravljeno v hotelu Park je to Blejska kremna rezina kremna rezina kjerkoli na Bledu pa je Blejska?! Velja enako tudi za krofe? Trojanske namreč.
LpP

Evo. Sem se zatipkala. Prav je:kremna rezina kjerkoli na Bledu pa je blejska.

Dvomim, da je blejska kremna rezina blagovna znamka. Lahko je tržno ime, toda da bi bila registrirana znamka, težko verjamem. Tu je opravljene že pol poti: ne gre za lastno ime, ampak pač za zelo znan izdelek, torej ni razloga, da bi tole pisali z veliko začetnico.

Če bi bila to blagovna znamka, bi bilo vsekakor primerneje pisati z malo začetnico, v smislu občne rabe: pojedla sem Blejsko kremno rezino ali pojedla sem blejsko kremno rezino. Velika začetnica povsem neupravičeno izstopa, kot pa sem pojasnila, niti ni razloga zanjo.

Priporočam vsekakor zapis blejska kremna rezina.

“Zatipkala” si se večkrat, tako da je prav težko berljivo. Poleg tega nisi dala jasne povezave na internetno stran “bled.si”, nekaj sem iskal, vendar Blejske … nisem našel.

Na kao uradni blejski strani (tudi jaz ne bom dal linka) pa sem našel res zanikrno, prav gorenjsko slovenščino (so preveč škrti, da bi plačali še lektorja?). Primer:

“Tako imenovani »zvonček želja« je leta 1534 vlil Franziskusu Patavinus v italijanski Padovi”

Le malo više je ta mojster (tudi: le zakaj u na koncu imena?) imenovan F. Patavino.

Da o ostalih premnogih kiksih ne govorim.

Dragi Bob.
Znabiti ta tvoja nejevolja nalezljiva. Pošiljam ti povezavo do omenjenega članka. Se veselim tvojega cenjenega mnenja. lp

http:www.bled.si/news.asp?tab=3&nid=220

Bion, ali tu morda manjka glagol ali ga je dovolj v besedi znabiti?
Znabiti ta tvoja nejevolja nalezljiva.
Zdi se mi podobno, kot da bi napisal: mogoče ta tvoja nejevolja nalezljiva.
lp

bion: tu ne govorimo o moji morebitni nejevoljnosti, le od kje ti to? na linku pa vidim tipično jezikovno površnost.

nastjaa: znabiti da res 🙂

bob:res je. povsem neodvisno od tvojega razpoloženja me zanima, zgolj in samo, kdaj, če sploh, pišemo /blejska kremna rezina/ z veliko začetnico.

nastja:zna biti

lp

bion: moje mnenje je, da le takrat kot Ime in Priimek, torej če je na začetku stavka ali kot naslov, podnaslov, podpis pod sliko, del nekega seznama (jedilnik) ipd. v mnogo od takih primerov pa je velika/mala začetnica odločitev oblikovalca ali pisca, kot vidimo primere tudi tu.

Tam pri zna_biti/znabiti se je nastja res malo zmotila, jaz pa tudi.

SP:
znabíti verjetn. člen. (í/i) star. morda, mogoče: Ne skrbite, ~ so se kje zadržali

SSKJ:
znabíti prisl. (i) star. morda, mogoče: znabiti bi lahko kaj izvedeli; ne skrbite, znabiti se je kje zadržal; ti ljudje se znabiti ne zavedajo resnosti položaja / v medmetni rabi prestrašiti ga je hotel. Znabiti

(tale konec citata je malo čuden, ampak nimam pri roki papirne izdaje)

(ali pa tudi ne, ampak meni se zdi malo čudno, da se na koncu stavka ne bi postavila pika, razen kadar je stavek v funkciji naslova oz. Blejske kremne rezine)

Ne vidim, kje sem se zmotila. Po mojem mnenju bi se moral stavek glasiti:
Znabiti je ta tvoja nejevolja nalezljiva. Besedo znabiti lahko lepo zamenjaš z mogoče.
Lepa beseda, všeč mi je, kadar takšne kdo išče in uporabi.

nastjaa – se opravičujem za površnost. “Znabiti” si pravilno uporabila, mnogi pa te besede nismo vajeni. nekateri jo celo “nezavidijo”.

😉