Velika začetnica pri obrazcih, SAMO slovenisti prosim
Prosila bi za kar se da točen odgovor, kako se piše imena obrazcev. Pa ne na posameznih obrazcih (to je z veliko), ampak v povedi. V pravopisu konkretno ne piše, si pa predstavljam, da ko mislimo za svarno občno ime, jih pišemo z malo, drugače z veliko.
Primer:
Zahtevku, ki se nanaša na prekoračitev roka za prenos, izgubo, krajo, poškodbo ali zmanjšanje vsebine pošiljke, je treba priložiti Poizvednico ali Zapisnik o poškodovani pošiljki, s katerim je bila ugotovljena poškodba ali zmanjšanje vsebine pošiljke, ter Potrdilo o oddaji pošiljke.
Po moje je tu z malo.
Hvala
Sprejmem opravičilo.
Pravilno si mislila, vse navedeno piši z malo začetnico. Končno se tudi obe veliki knjigi, ki imata kratico SP, praviloma pišeta z malo začetnico: slovenski pravopis in sveto pismo.
Te velike začetnce so zelo uradniške, lepa slovenščina jih ne mara. In slovenščina je NAD birokracijo.
Z veliko začetnico pišemo imena/nazive aktov in drugih uradnih dokumentov. Tako npr. Zakon o tem in tem.
Tu je potem haklc s tem, da slovenski pravopis ne prenese, da pišeš nepopoln naziv dokumenta z veliko začetnico, ker se s tem že smatra obča raba.
V praksi pa je zadeva malo drugačna. Besedilo, ki je nastalo v določeni stroki, ima tam izrecen in zato toliko večji pomen, zato se lahko v določenih primerih tudi nepopolno ime dokumenta/akta piše z veliko začetnico.
Striktno vztrajanje pri mali začetnici, kadar ne gre za popoln naziv dokumenta, je pa malo za lase privlečeno, predvsem pa skregano z logiko zdrave pameti – ponavljam, kadar ima besedilo določeno težo v določeni praksi, npr. pravniško ali izrecno ekonomsko ipd. besedilo.
Zdaj pa k tvojim primerom. Tu je zadeva podobna. Ime obrazca ni nujno z veliko začetnico, pa vendar gre za lastno ime, torej bi bila nujna začetnica malodane nujna. Pa smo tam.
V tvojem primeru bi bilo po mojih dolgoletnih lektorskih izkušnjah primerneje pisati z malo začetnico, predvsem zato, ker mi je velika začetnica v tem primeru vsiljiva. Zakaj? Zato ker se lahko omenjeni dokumenti smatrajo tudi obče, torej zapisnik, ki se nanaša na izgubljeno pošiljko.
Seveda pa je povsem korektna tudi velika začetnica.
Tu se vrnem na izhodišče. Če bi tole besedilo nastalo kot uradni akt npr. poštnega podjetja, jim ti dokumenti “več pomenijo” (vem, zelo nerodna formulacija :)) oz. so v njihovem primeru uradni dokumenti.
Saj ne, da za laično javnost pa niso uradni dokumenti, samo dojemamo jih drugače, ne s tako velikim poudarkom. Zato nam subjektivno prevlada mala začetnica.
Upam, da sem razumljivo pojasnila. Pravzaprav nihče ne bi mogel striktno vztrajati, da je katera koli izmed obeh možnosti izrecno pravilna/napačna, prevlada pa praksa zapisa.
Taksno posplosevanje je napacno, se toliko hujse je, ce ga izdavi lektor. V nobeni stroki ne more imeti noben dokument bolj izrecnega ali vecjega pomena, kot ga ima sicer. Kdaj bo to kapnilo vsem, ki prihajajo na dan s takimi “argumenti”? To bi pomenilo, da je zakon pomembnejsi in bolj upostevanja vreden med pravniki pri pisanju njihovih besedil kot pa med plebsom. Pa ni res, zakon je tako ali tako za vse enak ali vsaj naj bi bil.Taksna razlaga kaze na upognjeno hrbtenico pred ekonomisti in pravniki in medicinskimi strokovnjaki in se mnogimi, ki tako ali tako mislijo, da so pojedli vso pamet sveta in na sloveniste, slaviste in lektorje gledajo navzdol, njihovo znanje slovenscine in cut zanjo pa mnogokrat sepa veliko bolj, kot bi hoteli priznati. Tu drzi argumentacija Filipa, da besedila tezko prenasajo velike zacetnice, in sicer predvsem zaradi njihove tezke berljivosti. Vsi pravilniki, zapisniki, predlogi, odlocbe itd. se morajo pisati z malo, saj ne gre za cisto nic drugega kot za navajanje obcnih imen. Za kateri zapisnik gre v konkretnem primeru, se vidi iz konteksta. Velika zacetnica v tem primeru ne nosi popolnoma nobene dodatne obvestilnosti. In ker je popolnoma nepotrebna, je ne pisemo.