Velika noč in hrana

Pred vrati so znova ti prazniki, ljudje že kar na veliko nakupujejo hrano.
Ali tudi vi “ponorite” z nakupi šunk, jajc……….itd……..skratka preveč te hrane.
Sama ne kupim nič, samo zaradi otroka pobarvam par jajčk; za drugo mi je škoda denarja, ker se potem to meso samo valja po mizi, je pa itak nihče. Na velikonočni zajterk pa grem k mami; ona pa itak pretirava vsako leto s temi šunkami in jajci. :))))))))))

Ja, mi smo že te sorte, pa obvezno velikonočno kosilo pri tašči, ki je za vse spekla njamaaaa orehovo potičko.

Kaj že pomeni hrana…hren je prispodoba za trnovo krono na Kristusovi glavi

…kri??

pirhi…???

šunka…??

Lepo prosim , če je kdo tako ljubezniv in napiše tole…če se ti seveda ljubi:)

Hvala.

Mi kupimo čimmanjšo šunko (če sploh jo), pobarvamo nekaj jajčk, okrasimo še kakšnega plastičnega (da ima tamala veselje) – “veliko” pojedino imamo pa tko al tko pri mojih in moževih starših. Tko al tko več kot pojest itak ne moreš – mi je pa čisto mimo, da bi se zaradi praznika samega na veliko basal s hrano. Bolj tko – da se občuti, da ni čisto navaden dan,…..Lp

Tu je kar zanimivosti za prebrat. Sem ravno iskala pomene.

http://www.tvsrk-11.si/arh_novic_levo.asp?zs=454

Tukaj je tudi nekaj:

Pri velikonočnem žegnu imajo tudi vse sestavine simboličen pomen:

* šunka ali drugi kos mesa predstavlja Kristusovo telo
* hren predstavlja žeblje, s katerimi je bil Kristus pribit na križ,
* pirhi v simbolizirajo kaplje Kristusove krvi pa tudi vstajenje, ponovno stvarjenje in upanje. Jajce simbolizira tudi zavetje in varnost.
* potica pa spominja na trnovo krono.

Jerbas z velikonočnimi dobrotami je svojčas k žegnanju nesla najstarejša, še neomožena hči. Ne vidi se nobenega razloga, zakaj ne bi ta lep običaj ponovno obudili.

Jst sem si danes kupla en kinder jajček…. to bo pa tudi vse… :)))

Jajce naj bi simboliziralo tudi grob- zunaj lupina, notri novo življenje. Sem ravno zadnjič na TV Slo z zanimanjem prisluhnila profesorju na TF.

Sicer pa mi ne bomo pretiravali s hrano. Majhna šunkica, pol kg potice, malo hrena, jajca in par pomaranč gre z nami k žegnu. To je to.

Bojim se, da se tudi Velika noč vse bolj komercializira in izgublja svojo prvinskost. Pri nas praznike prilagodimo našim vrednotam, potrebam in trenutnim željam. Je priložnost, da smo skupaj in da ta čas, če se le da, preživimo aktivno v naravi oz. na izletu, kjer si ogledamo npr. kakšno cerkev in se pogovorimo o sporočilu praznika, običajih povezanih z njim, simboliko. Tipičnega velikonočnega zajtrka nimamo.

Mogoče še kot zanimivost: Velika noč – tako kot večina krščanskih praznikov – sovpada s še starejšim praznikom, ki so ga praznovali spomladi in v katerem je imelo pomembno vlogo tudi jajce. Jajce je namreč star indoevropski simbol. Predstavlja rojstvo nečesa novega, preporod, rodovitnost oziroma izvor življenja nasploh. Mit o kozmičnem jajcu je znan praktično v vseh kulturah od Sibirije do J. Amerike.

Nekako je pravilo,da k žegnu nesemo le toliko kot pojemo.Torej je to stvar presoje pri nas pomeni to 5 jajc, koreniko hrena, pol potice, par kosov kruha in nekaj mesa.

Pri nas vedno mama pretirava. Letos pa menda ne bomo;))))

Za veliko noč si vedno naredimo prijetno vzdušje, pobarvamo jajčka,naribamo hren, skuhamo manjši kos šunke, spečem potico.
Seveda pa v ničemer ne pretiravamo.

Nadaljujem tradicijo, katere me je navadila moja mami in čutim da delam prav.

Ker otroci nimajo ne babic in ne dedkov se nama zdi prav in lepo da najinim otrokom pričarava občutek praznikov katere sva tudi sama vedno praznovala v krogu najinih staršev.

Tudi pri nas pripravljamo ,,žegen,,. Kaj vem, mogoče tudi mi pretiravamo. Ampak, ko pridejo domov otroci z družinami, pa postrežem z žegnom.Jemo ga praviloma prvič dopoldan v nedeljo po jutranji maši.Jajčka pobarvam že ob petkih, da imamo pripravljeno pisanko v soboto zjutraj, ko prinesejo otroci gobo.
Mislim, da se bodo tudi otroci naučili od nas, da bodo na nek način ohranjali te lepe običaje.