vejice v mojem stavku
Sta vejici, ker gre za vrinjeni stavek – “ki je bila sprejeta 29. aprila 2004”. Uredbo v celoti in popolnoma zaznamuje njena identifikacijska številka, to je 883/2004; uporablja se še zapis 883/2004/ES, če je bila uredba poslovenjena, ali pa 883/2004/EC, če je mišljeno besedilo v angleščini. V tam smislu je datum njenega sprejetja zgolj dodatna (dobrodošla) informacija.
Bi pa bilo dobro zadevo malo obrniti, zaradi lažje berljivosti:
Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta o koordinaciji sistemov socialne varnosti, z dne 29. aprila 2004, je …
Tvoja izvirna poved pa bi bila takšna:
> Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta, z dne
> 29. aprila 2004, o koordinaciji sistemov socialne varnosti.
Jana10, hvala ti! Zdaj razumem.
Imam pa še eno vprašanje – če si mi pri volji odgovoriti.
Pri njenih 28-ih letih je bila videti stara.
Bega me ta -ih, mi nikakor ne paše 🙂 Kaj pa če bi se napisalo pri 28. – s piko?
Vem, da sicer priporočajo pisanje z besedo, ampak v tem primeru to ni mogoče. Kako bi torej to napisal, da bi bilo najbolj prav?
Lahko jaz odgovorim? 🙂
Številka 28 v tvojem primeru je glavni števnik, ta pa se ne piše s piko. Torej je pravilno: Pri SVOJIH 28 letih je … Poleg tega se pisanje z besedo NE priporoča za vsa števila.
Kadar si v dvomih pri števnikih, si pomagaj tako, da jih zamenjaš z oblikami števila 1:
V enem letu / V 1 letu — glavni števnik- ni pike
V prvem letu / V 1. letu — vrstilni števnik – je pika
Namesto 1 lahko uporabiš še nekatera števila: 2 (v dveh, v drugem), 3 (v treh, v tretjem) …
Preprosto, ne?
Zdaj pa še o prvem vprašanju: poved si zapisala pravilno, brez vejic. Zapisano poenostavljeno: “Uredba X z dne”. Res ne vem, zakaj bi morala biti vmes vejica. Špelin “ki je bila sprejeta…” je res vrinjeni STAVEK, “z dne …” pa je stavčni člen, ne pa vrinjeni stavek.
Podobno: Fant rjavih las mi je všeč. – Fant, ki ima rjave lase, mi je všeč.
Vejice so nujne, kadar stavčni člen razvežemo v stavek, drugače pa ne.
Da ne bo kdo rekel, da govorim na pamet, lahko preveriš v SP (2003, Delova izdaja) – pri geslu dan na str. 442 piše: urad. dopis z dne 10. maja
Lp
SP res navaja – uradniško: dopis z dne 10. maja, vendar se primer dopisa vsebinsko razlikuje od primera uredbe. Osnova popravkov nikoli ne sme biti goli formalizem, temveč zlasti vsebinska razsežnost in lažja berljivost končnega besedila.
V uradniski korespondenci je dopisov navadno veliko, zato je z identifikacijskega vidika pomembno, katerega natančno ima avtor novega dopisa v mislih oziroma na katerega odgovarja. Zato je navedba identifikacijskega elementa (navadno je to ravno datum) izjemno pomembna in se tudi obravnava kot ključni podatek, ne pa kako dodatno pojasnilo. Še bolj se to kaže v tem smislu, ker se v uradniški korespondenci navadno lovijo roki (osemdnevni, petnajstdnevni …), z izrecno identifikacijsko navedbo datuma pa avtor implicitno opozarja ne le, na kaj odgovarja, temveč tudi, da odgovarja v roku.
Pri uredbah je drugače, njihova osnovna identifikacija je njihova številka, ki je poenotena (v tem primeru 883/2004, kot rečeno, je lahko tudi 883/2004/ES ali 883/2004/EC). Če kdo želi poiskati zadevo v dokumentacijskem centru ali na internetu, mu ta podatek zadošča. Uredbe so hkrati tudi enkratne (če pustimo ob strani možne revizijske prenove, ki pa so na novo sprejemanje in na novo objavljene). Kdaj je bila uredba (dokončno) sprejeta, je dodatna informacija; kot dodatek, vrivek je pa zelo dobrodošla. Zakaj? Ker se uredbe (v nasprotju z direktivami) izvajajo neposredno po celi EU, tudi v Sloveniji, in ni treba, da jih posamična država najprej prenese v svoj nacionalni pravni red.