vejica pred in
V prvem primeru bi dala vejico za in, še raje pa obe vejici nadomestila z nestičnima pomišljajema:
… preseneča in — paradoksalno — vznemirja.
Paradoksalno je v tem primeru vrivek, s katerim nima “in” nič skupnega, ta spada k “vznemirja”.
Opažam pa včasih tako rabo, kot jo navajaš, in mislim, da izvira iz (ne)razumevanja pravila, da vejica stoji le pred prvim veznikom, kadar prideta skupaj dva (ali več), npr.:
Obrnil se je, in kot je pričakoval, ni bilo nikogar.
(ne pa: Obrnil se je in, kot je pričakoval, ni bilo nikogar.)
V drugem primeru bi potrebovala več sobesedila.
K.