Vedno se zaljubljam v dosti starejše
Vedno se zaljubim v moškega, ki je 20, 25 let starejši od mene. V najboljšem primeru je bil ‘le’ 16 let starejši od mene. V najslabšem celo 38 (jaz sem bila takrat 17 tako, da je to res čudno).
Zdaj mi je všeč 18 let starejši, on že preko 50.
Ponavadi moški to ne zvedo. Sem se pa že tudi zapletla z 22 let starejšim.
Veliko sem prebrala na temo, da se to dogaja ženskam z odsotnim očetom oz. očetom, ki ni maral svoje hčere in da potem iščemo očetovsko podobo v mooškemu.
Amapk to mi nič ne pomaga, če so mi še vedno všeč stareješi. Torej posledično ne pridem v nobeno normalno vezo. Zakaj me morajo starejši tako zelo zanimat?
Zakaj se ne zaljubim v vrstnika? Nazadnje sem bila ‘zaljubljena’ v vrstnika v OŠ, ko sem bila ‘zaljubljena’ v sošolca.
Kot, da bi iskala moškega, ki bi bil tak kot bi si žellela, da bi bil moj oče.
Pfuj, jaz pa ne bi bila z nekim starim gobezdačem, me je kar groza, da sploh na kaj takšnega pomislim…bljak. ali je moje starosti ali pa kakšno leto manj/več, vse ostalo pa vozi stran…ne razumem, kako je to mogoče, da nekatere padate na stare fotre….le kako neki lahko si to dovolite?? Pa toliko samskih vrstnikov okrog vas, ve pa bi se šetale s starci….ijoooooj…raje grem v klošter kot pa da se spečam z 10 ali več let starejšim od sebe.
zmedena-si si dala kar pravi nick…
jaz sem poročena z 23 let starejšim (jaz 32 on 55) odlično laufa.
Kje pa piše, da mora imeti 55 letnik vamp,plešo, pa protezo in še kaj kar ti zagotovo misliš.
Moj možek je tako fit, da poseka večino do 40 let.4 krat tedensko tečeva (ali pa 3x) doma imamo fitnes, živimo zelo zdravo, ekološka hrana, higiena na višku (ima vse zobe. mimogrede) veliko moških do 40 je že brez polovice zob.Moj je šlank, brez špehca, lepo se oblači (tudi z mojo pomočjo) marsikatera mi ga zavida.Ima lepo urejene, malo daljše lase, skratka zelo atraktiven dečko.
No, imamo pa prijatelje mojih in njegovih let, med njimi sta še 2 para z 14 in 17 letno razliko v letih.
Ne metat vse v en koš, lepo prosim.
Good for you 🙂 govorim zase in v mislih sem imela predvsem leta kakor pa karkoli drugega. Me pač ne mika že iz racionalnih in generacijskih razlogov, da bi bila z nekom, ki je 10 ali celo 20 let starejši let od mene, o detajlih pa niti ne razmišljam in če je ta tvoj “abraham” pravi dečko potem se pa ga kar drži ne pa mu tu delaš reklama – ali pa bi rada, da ti ga katera od teh uporabnic, ki padajo na starejše “spelje”? Ja, seveda nickname je kar ne mestu, brez skrbi.
Mislim, da bo to ta prava tema. 🙂
Seveda se vsak želi počutiti varno ob svojem partnerju in zato iščemo takšne, ki nam ta občutek tudi dajejo.
Ampak se v takih primerih ne išče partner, ampak nadomestek očeta.
Sem prebral eno zgodbo, kjer avtorica toži, da se zaljublja v 15-25 let starejše moške in piše, da jo je oče že od vsega začetka zaničeval in sovražil.
Ker avtorica ni bila deležna očetove pozornosti, si je v sebi ustvarila mnenje, da so moški nedosegljivi in da ni vredna njihove ljubezni in pozornosti.
Zato se ji le ponavlja ta nezavedni vzorec.
Res išče tisto varnost in s tem ljubezen, ki je nikoli ni dobila od očeta in je tudi ne bo, dokler bo le sledila temu vzorcu, saj vzorec lahko realizira le takšno realnost, kot je v samem vzorcu zapisana. Začaran krog….
Misliš, da razumeš. Ne vidiš pa tega, da si vredna več. In, ker tega ne vidiš, se tudi sama vedeš podobno nasilno, le da se tega ne zavedaš in na ta način povabiš sebi moškega, ki potrebuje nekoga, ki se ne spoštuje dovolj, da bo lahko naprej igral svojo vlogo. Tvoja naloga je prepoznati lastne napake, ki jih ponavljaš ves čas. Razmisli o tem, kako se vedeš do teh moških od vsega začetka in razmisli, kako bi se ti počutila, če bi se oni vedli do tebe enako, kot ti do njih. Razmisli ali jih izkazuješ spoštovanje. Ne vem, če je nekdo, ki se ne spoštuje sploh sposoben videti svoje nestpoštljivo ravnjanje. Vprašaj se, kakšen odnos si želiš in kaj lahko sama prispevaš, da se bo uresničil. Vprašaj se tudi, česa se najbolj bojiš pri moških, česa si ne želiš in kaj kahko storiš, da se to ne bo zgodilo.
Druge možnosti ne poznam, kot da s svojo zavestno voljo vplivaš na svoj odziv in s tem na svoje življenje.
Vzorci so kot program, ki določajo našo usodo in odzive na določene situacije.
Tako, kot ima računalnik svoj program, tako imamo mi vsak svoj program. Mi se razlikujemo v tem, da imamo zavest in s tem veliko sposobnost učenja.
Na podlagi izkušenj si spoznala v kakšne tipe se zaljubljaš in zakaj. Na tebi pa je zdaj izbira, da se odločiš ali boš sledila temu vzorcu in posledično zaljubljenosti ali pa ne. Zato ne smeš na podlagi zaljubljenosti graditi svojih odnosov, saj bodo posledice vedno bolj ali manj iste. Torej, nek moški, ki ne bo pravi zate in bo na nek način nedosegljiv…..
S svojo zavestno voljo zato vplivaj nase in svoje odnose gradi na prijateljskem nivoju. Prijatelje pa iščeš med vrstniki, s katerimi se razumeš in imate skupne interese. Potem boš pa videla, če se bo iz takega odnosa še izcimilo kaj več.
Ne pusti se več zavajati zaljubljenosti, ker ne boš mogla vplivati na to, da bi se zaljubljala le v svoje vrstnike.
Robi, če bi bilo to tako lahko, bi že storila. Pa se slika vedno znova ponovi. Zatrapam se v točno tistega, ki je nedosegljiv. In potem leta in leta trpim, ker sem zagledana v nekoga, ki mi čustev ne vrača. In to vedno v koga, ki ga prepogosto videvam, saj, če bi bil to kdo tak, da ga ne bi srečala, bi bilo vse ok.
Želim si, da bi me zanimali vrstniki. Če prav pomislim se družim tudi predvsem s starejšimi ženskami, ne vrstnicami.
Po mojem bom poskusila it še k psihiatru ali psihologu. Ima kdo kaj izkušenj s psihologi in psihiatri? Meni se zdi to še edina rešitev, ki je nisem sprobala.
Torej tvoj problem ni le to, da se zaljubljaš v veliko starejše od sebe, ampak hkrati tudi v nedosegljive?
Tu so pa na delu čisto drugi razlogi.
Drugače pa leta še ne pomenijo zrelosti. Varno bi se počutila tudi ob “pravem” vrstniku (pravi v narekovajih, da se ne bo kdo vtaknil v to, kaj je pravi – primeren se mi zdi v tem kontekstu preveč suhoparen izraz).
Predvsem pa se moraš seveda varno počutit sama s sabo.
Preveč poenostavljaš zadeve. Ljudje imamo zelo različne predstave o ljubezni, zato imaš verjetno precej popačena pričakovanja. Kako pa pokažeš nekomu, kaj čutiš do njega, kako mu poveš? Kako reagiraš, ko je nekdo nasilen do tebe? Kaj storiš takrat?
Ferbčna, saj razumeš, da nočem starejšega. Nočem se zaljubljat v starejšega. Nisem rekla, da se zaljubim v poročenega, ampak v nedosegljivega. TOrej v starejšega, samskega, ki ga pa ne zanimam.
Ja, razmišljam o psihiatru ali psihologu. Ne vem točno kako se tega lotit. Domnevam, da je to kar precej pogovorov. Cene na uro pa so okrog 35-40€, če kupiš paket 10h je nekaj ceneje.
Če mogoče kdo ima izkušnje in če je to koristna ‘naložba’?
Hm, za občutek, kaj ti lahko pove strokovnjak, piši na forum Partnerska in družinska posvetovalnica, kjer odgovarjajo strokovnjaki. Meni se zdi večina njihovih odgovorov zelo koristna in pametna.
No, če tele cifre pretvorimo v tvojo prihodnost – se ti to res zdi tako visok znesek za rešitev hudega problema? Lahko pa poskusiš priti do psihologa tudi prek zavarovalnice (samo verjetno je kar dolga čakalna doba):
http://www.nebojse.si/portal/index.php?option=com_content&task=view&id=27&Itemid=37
Kako sploh prideš do bližnjega kontakta z nekom, ki ga ne zanimaš? Kako veš, kdaj koga zanimaš in kdaj ne? Kaj ti mora moški nudit, da te zanima? Milijon vprašanj bi ti lahko postavil. Ker se mi zdiš dost odgovorna, da iščeš težavo pri sebi, ti res priporočam kakšno psihoterapijo, da najdeš te odgovore v sebi.
Zato pa sprašujem po izkušnjah s psihoterepijami, če je že kdo bil.
400€ ni veliko,če se problem reši, če pa se ne reši pa je to ogromno. Zato me zanima ker nikogar ne poznam, ki bi hodil na psihoterapijo, če so te stvari v takih primerih učinkovite. Branje knjig na to temo pri meni žal ni učinkovito.
Forum je zaprt za komentiranje.