Vedno samski potem pa v dvoje?

Tisti, ki ste recimo tja do 45tega, 50 leta bili vedno samski. Torej nikoli z nikomer živeli skupaj, niti en teden ne. Pa tudi ne bili v toliko resni vezi, da bi šli z nekom za en teden ali pa dalj skupaj na dopust.

Se je komu zgodilo, da bi potem pri 45ih, 50ih ali pa še kasneje šel v resno vezo, skupno življenje?

Ali je sploh smiselno pri takih letih razmišljat o življenju v dvoje ali je bolje kar vnaprej morebitnemu ljubimcu, ljubimki povedat, da razmerje ja, ampak skupno življenje pa ne?

Ja če hočeš z nekom skupaj živet, pol daj. Probaj. Boš vsaj vedela, če je to zate ali ni.

Edino takrat, Če ima kateri otroka, takrat jaz ne bi. Pod nobenim pogojem.

Pol tudi če je tip ločenec (1-4 leta od razveze) bi sklepala, da pač ni z mano zaradi ljubezni, apak pač rabi eno, kj mu bo kuhala in prala, ker je ugotovil, da zdaj ko mora to vse sam, nima prostega časa. Pa išče nadomestek.

Če že greva živet skupaj, da je tudi on na svoje. Ne pa da mene izrabi za to, da se pri 50 ih končno od mamice preseli.

Če so otroci, zaščiti svoje premoženje. Ker ga verjetno hočeš njim zapustjti, ne pa nekomu, s kom si se šele zdaj srečala. V primeru, da umreš prej kot on, namreč je upravičen do 50% tvojega stanovanja. Ki gre k njegovim otrokom oz dedičem pol po njegovi smrti.

Ni tako enostavno probat. Pa gre seveda tudi za človeška čustva oz. predvsem za čustva.

Večina moških tam okrog 50 ima otroke. S takim, ki ima male otroke, se itak ni pametno zapletat.

Ja, ravno z ločencem, 3 leta po razvezi sem se opekla. Spet živi pri mami. In ja, verjetno je pač iskal malce nadomestka.

Ja, glede premoženja je pa vredno premislit, tudi, če nimam otrok. O tem sem že razmišljala, da bi bilo tako ali tako pametno napisat oporoko. Ne glede ali sem samska ali bom kdaj v resnem razmerju.

Ni Treba oporoke. Imenuje se sporazum o delitvi premoženja. V Google vpiši a malo preberi.

Pozdravljena,

če imate premoženje si najdite kakšnega 20 let mlajšega ljubinca pa bosta oba imela saj kaj od živjenja. Pa lp !