večpomenka
Šola je večpomenka, saj ima po SSKJ več kot en pomen:
1. vzgojno-izobraževalna ustanova, npr. včeraj so jo vpisali v šolo,
2. pogovorni izraz za pouk, npr. šola se začne ob osmih,
3. privrženci, učenci, katerih dela imajo skupne značilnosti, izvirajoče iz doktrin, dosežkov vzornika, učitelja na filozofskem, umetniškem, znanstvenem področju, npr. ruska formalistična šola v poeziji, zagrebška šola risanega filma …
V frazeološkem gnezdu lahko najdeš tudi npr. to je bila draga šola zanj (za izkušnje, ki si jih je pridobil ob tem neuspehu, je moral dosti pretrpeti, žrtvovati).
Ker ne vem, kako podrobno razlago potrebuješ, bi rada omenila še razliko med večpomenko in homonimom. Za večpomenke je značilno, da obstaja med njihovimi pomeni zveza vsaj na predstavni ravni, pri homonimih pa tega ni. Primer homonima je recimo mula, ki lahko pomeni domačo žival ali pa višjega sodnika v muslimanskem okolju. Gre za dva enaka izraza s povsem različnim pomenom, medtem ko lahko pri šoli govorimo o pomenski sorodnosti.
!! Do sem je šola večpomenka, ampak v SSKJ obstaja še en geselski članek, kjer je šola poljudnoznanstveni izraz z dvema pomenoma:
1. vneta bulica na čeljustnem delu ustne votline,
2. zadebelina sluznice na sprednjem delu trdega neba tik za zgornjimi sekalci pri konju.
Če bi torej primerjali med sabo pomen prve in pomen druge šole, bi šlo za homonima.
Za enopomenke pa je značilno, da enemu izrazu ustreza en pomen. Enopomenskost je predvsem lastnost terminološke leksike.
Upam, da je razlaga dovolj razumljiva in da sem kaj pomagala.
Lep pozdrav.
Ja, tudi solata je večpomenka. Najlažje si pomagaš s slovarjem slovenskega jezika, v katerem najdeš pomene določene besede.
Torej solata pomeni (a) ‘vrtno rastlino’ (pomen označujemo z enojnimi, ne dvojnimi narekovaji), nato (b) ‘hladno jed iz raznovrstnih živil’ in še (3) ‘prazno/slabo vsebino nečesa’.
Konkretni primeri za te pomene bi bili:
– (a) solata lepo raste, zeleni listi solate so obledeli ipd.,
– (b) solata iz testenin in morskih sadežev,
– (c) samo solato je prinesel, nič tehtnega (kup neuporabnih papirjev).
Ali se ne učijo v šoli o teh pojmih? To bi moralo biti razloženo v kakem učbeniku, da otroci spoznajo pojem in ga tudi pravilno umestijo, torej mu znajo določiti pravilne primere.
Bajka je pripoved o poganskih bogovih in drugih bajeslovnih bitjih, lahko je tudi ljudska zgodba o nenavadnih pojavih in dogodkih ali pa kar neresnična pripoved.
Večpomenka je beseda, ki ima več pomenov, npr. glagol brati lahko uporabimo v zveza brati jagode ‘nabirati jagode’, brati knjigo, podobno tudi list: list žage, list v knjigi, list na drevesu, list papirja ipd.
V tej celotni temi je navedenih nekaj večpomenk: šola, brati, list, tudi noga (noga postelje, noga mize, noga stroja, človeška noga ipd.), roka (roka stroja, človeška roka) ipd. Iščeš kakšno izrecno večpomenko oz. iščeš besede za izbrani pomen?