Večdnevna prevzgoja psa

Teletakt je elektronska ovratnica katera se uporablja da usmerjas psa na daljavi.
Npr pri lovu s pticarjem. Psa recimo( primer) dva pulza desno en pulz levo. Stiri aport . Spet en dolg odpoklic..

Ker na 600 do 700 metrom te pes ne vidi v gosci , ali locju da mu bos kazal z roko kam mora it. Niti dretje ne pomaga. In v gmajni ali revirju se praviloma tudi ne dere in ne galami.

Zgolj v vednost ” za vsevede znalce” ovratnica oddaja pulze . Nezne ali malce manj nezne odvisno od psa.
In ne deluje po principu kot bi psa na 220 prklopu. To kar psa strese konkretno je zloraba.
Obstaja pa tudi elektronska ovratnica z gps om. Za gonice npr. Da se ve kje se pes giblje.

V gmajni se ne galami, se pa poka.
Psa se ne zlorablja, se ga pa trese.
Pes mora biti na vrvici, ampak mu ni treba.

Saj pravim, tukaj verjetno ne gre za to da bi “ne vem kaj počeli s psom”, ampak da bi ga lahko neovirano opazovali, brez lastnika, ki vpliva na njegovo vedenje.
[/quote]

Replika, tukaj brcaš v temo. Pes je pri lastniku in če bo z lastnikom ostal v preihodnosti, potem je itak najbolj pomembno, da ga vidimo, kako funkcionira z lastnikom. Sicer pa zadostuje že, da jaz vzamem povodec, in ga peljem 100-200 m stran in vidim, kako se pes obnaša brez lastnika.

Še bolje: tisti, ki s psi in živalmi delamo že več let, poznamo psihologijo določene vrste živali, potem je čisto vseeno, kdo je zraven ali kdo ne – važno recimo pri psu je ugotoviti: ali je nervozen (90 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} psov, označenih kot agresivnih, je v bistvu totalno strahopetnih in zaradi te nervoze histerirajo) ali je agresiven in kaj je dejavnik, ali pa gre samo za dominantnega psa.

In za to ne potrebujemo psa odvzeti lastniku. Sploh pa to ni priporočljivo, predvsem pri tipih ala Kovač, Leskovšek, Dekleva … (saj jih je vsako let več), ki psa mučijo, ko lastnika ni poleg.

Za uspešno prevzgojo mora lastnik delati s psom od začetka prevzogje in ne šele po nekaj dneh, ko psa psihično uniči nek “strokovnjak”, katerega se pes boji, dokler se nahaja na poligonu skupaj z njim, pa če je lastnik prisoten ali ne. Samo kaj se zgodi s takimi primeri doma – se pa lahko na kavi dobiva, pa ti pokažem, od slik, zdr. dokumentov … naprej.

To se ne bo tukaj noben javil. Kolikor vem o omenjenih bodo psu nadele elektronsko ovratnico in/ali ga scukale/zrukale, rezultat bo ali zatrt pes ali pa še hujše vedenjske težave. Kolikor je meni znano je za prevzgojo psov v SLO pooblaščena samo ena oseba, na njo se obrni. Imena se zdaj ne spomnim, bo morda kdo drug vedel.

Sicer ne vem za kakšne težave gre, tudi jaz sem s svojim psom imelo ‘težave’ in bilo pripravljeno na marsikaj, ampak nikoli ga ne bi kar nekje pustilo da se z njim ubada kdo drug. Meni to ni zanimiv ampak sumljiv pristop, skrajno. S pasjo šolo sem se pa razšlo v momentu ko so omenili elektronsko ovratnico in to samo zato ker je bil pes igriv, firbčen in prepoln energije.

In potem sva furala in še furava po svoje. Pes se je z leti umiril, jaz pa sem ga spoznalo in si prišlo na jasno kaj si lahko z njim ‘privoščim’, v glavnem kje ga lahko spustim in kako funkcionirat v urbanem okolju. Najtežje je bilo ponovno pridobiti zaupanje ki je bilo porušeno zaradi pasje šole. Tako da dobro premisli.
[/quote]

Prva pooblaščena je bila Alenka Klemenčič iz pasje šole Bajka. Jaz njo tudi edino poznam po rezultatih. Število se je spremenilo, čeprav bi bilo potrebno še več ljudi. Sploh odkar se medijsko izpostavljajo ljudje tipa Tjaša Kovač, ki skrbijo, da nam dela ne manjka.

bloom-perry-dog-1-2000

so narobe poimenovane! pes vse tisto kar človek želi, že zna, le zahtevati je treba od njega. Preberi še enkrat ZAHTEVATI!

pes je ob elektronski ovratnici prestrašen, ničesar več si ne upa, ne ve, s čim jo sproži, zato si ne upa sprostit. To je mučenje, ker žival ne zmore razumeti, kaj naredi “narobe”, da ga strese. Vse skupaj temelji na strahu, ne na razumevanju.
[/quote]

Bi te z veseljem povabil z nama na sprehod, da bi videl(a) tega “prestrašenega” psa. :-).
Seveda pa ima vsak pravico do svojega mnenja.
” ker žival ne zmore razumeti, kaj naredi “narobe”, da ga strese “
Res imaš slabo mnenje o živalih. Rezumejo kar precej, je pa resnica, da je včasih težava v komunikaciji.
Saj kako se pa otroci naućimo, da se ognja (ali danes električnih žic) ne prijema? Nadasno nekako dobimo izkušnjo, da to “ni zdravo”, da boli. In tega potem pač ne ponavljamo. Le poglej govedo na paši (bistveno manj inteligentno od psa). Niti ne poskuša! Je pa res, da je nekoč poskusila, se na izkušnji “naučila” in sedaj “ve”. In se zato lahko “prosto” pase znotraj ograjenega področja.
Pa še moj primer. V šoli sva se z psom marsikaj ućila in “utrjevala”. Žal pa vaditeljica ob vseh “motnjah” ni uspela “najeti” še srn, da bi skakale okoli naših psov (s tem da motnje v tusem okolju so povsem nekaj drugega kot tiste, v domačem okolju”.
In ko mi tako med sprehodom pred naju skoči srna (~10m pred nama), ni je popolnoma vseeno, ali bo pes razumel zakaj je dobil “bolečino”, tedaj mi je pomembno le, da ne izgine za njo v gošči. Ga pač z veseljem mučim 🙁 (ob današnji funkcionalni (ne)pismenosti, mi bodo to še čez leta očitali – češ, saj je sam zapisal 🙂 )