Vaši partnerji vedo vaše nike na netu?
Nimam kej skrivat. 🙂 Če bi hotel bi lahko šel vse preverjat ampak ne gre. Ker mi zaupa. Dnevnika pa ne pišem 🙂
Isto imam jaz večino njegovih gesel – čeprav ima tako komplicirane da jih največkrat pozabim.
Mobitela pa sta oba na isti polici. Če rabiš, pač vzameš. Če imaš potrebo po brskanju, pač brskaš – čeprav, da bi z namenom preverjanja kdo brskal – še ni. Če že vzamem njegov mobi, je to zato da pogledam če ima kako fajn novo sliko – ker jih prenašam (z njegovim dovoljenjem) na comp in disk.
On pa obdrži ljubice in njihove telefonske? Njegova stvar. 🙂 ;)[/quote]
Sklepaš po sebi?[/quote]
Ne. Po njej. :))
Kaj pa vem.. lej če je zaupanje potem ni treba skrivat nicka al pa spletne strani od MON, pa FB… Meni še na misel ne pride da bi šla gledat kaj moj piše po internetu. Gesla itak pozabim takoj ko ga ne rabim in isto je z mojim. Moj včasih malo poškili kake bedarije se pišejo tu gor, se zasemeje in gre dalje – včasih se razvije kaka debata…
Če imaš pri sebi razčiščeno zakaj uporabljaš internet in to razume tudi partner potem lahko vsa gesla in linke zapišeš na listek ob ekranu pa ga ne bo rabil. 🙂
Kaj pa vem.. lej če je zaupanje potem ni treba skrivat nicka al pa spletne strani od MON, pa FB… Meni še na misel ne pride da bi šla gledat kaj moj piše po internetu. Gesla itak pozabim takoj ko ga ne rabim in isto je z mojim. Moj včasih malo poškili kake bedarije se pišejo tu gor, se zasemeje in gre dalje – včasih se razvije kaka debata…
Če imaš pri sebi razčiščeno zakaj uporabljaš internet in to razume tudi partner potem lahko vsa gesla in linke zapišeš na listek ob ekranu pa ga ne bo rabil. :)[/quote]
Če je zaupanje in poštenje v vezi, potem gre tudi brez listka ali brskanja po telefonu
Če je zaupanje mu lahko poveš tudi za vsako tvoje masturbiranje… zakaj pa ne? 🙂
Ne. Po njej. :))[/quote]
🙂
Če ima človek nekaj zasebnosti še ne pomeni to takoj varanja in ljubice/ljubimce… Najbolj zmotno pa je mišljenje, da je popolna odprtost med partnerjema recept za srečno in dolgotrajno vezo.[/quote]
Zasebnost pomeni nezaupanje. vsaj zame, sicer ne vidim razloga za zasebnost. Samo odprtost pa gotovo ni dovolj za srečno in dolgotrajno zvezo, tp pa se strinjam. Se pa začne s tem. :))
[/quote]
To je pa najmanjša skrivnost. Samo ne vidim potrebe, da bi moral to za vsakič drugemu povedat. Ok, če te vpraša ali pa, če je debata pa rečeš, kako sem se zdajle fajn zadovoljil… Da pa bi bila to neka skrivnost pa ne vem zakaj. Saj to vsi počnemo, vezani, nevezani. Partnerju pa res lahko poveš kako to prakticiraš.
Zasebnost je tricky zadeva. Tudi tu gra za vprašanje vzgoje in navad. Pri nas doma tega nismo imeli in poznali. Normalno je bilo, da vsak ki pobere pošto v nabiralniku tudi odpre vsa pisma, ne glede na to, komu so bila “namenjena”. Ni bilo predala, ki ga ne bi v svojem življenju odprla, slike, ki je ne bi smela videti, teme, o kateri se ne bi odkrito v družini pogovarjali
Moj mož je bolj zadržan. Pri njih je še mama potrkala na vrata njegove sobe, preden je vanjo vstopila.
Uskladitev tako različnih navad terja nekaj prilagajanja. Vseh njegovih gesel ne poznam. Vendar če kaj želim pogledati, vprašam in mi pove. Telefoni so “skupni”, v smislu, da on odgovori na mojega, jaz na njegovega. Če jaz potrebujem neko številko, ki jo ima on v spominu, ne sprašujem za dovoljenje. On tudi ne. Če potrebuje prometno, ker sem jaz vozila njegov avto, gre v mojo torbico in ga vzame. Brskanje po moji torbici me ne moti, bolj postanem našpičena, ko to brskanje spremljajo komentarji, kakšno (neurejeno) torbico imam :).
Če želim vedeti, kaj je danes počel, prečekiram njegov (službeni) mail. Na začetku mu je bilo to “čudno” in je nekaj jamral o zasebnosti :). Potem je ugotovil, kako nepraktično je, če nimam pojma, kaj se mu je dogajalo in da sem popolnoma nekompetenten sogovornik. Ko sem prenehala to početi, ker ga je “motilo”, je spremenil mnenje in zdaj “pričakuje”, da sem to naredila in začne pogovore na osnovi tega, da sem že seznanjena s tem, kar se je danes dogajalo. In če nimam pojma, o čem govori, me srepo pogleda in vpraša – a nisi prebrala maila??? – kot da je moja dolžnost, da poleg svojih berem še njegove 😛 in se moram opravičevati, da nisem imela časa … 😛
Jaz bi težko shajala z nekom, ki pristaja na zasebnost v odnosu. Mislim, da obstaja velika razlika med tem, da je vse vsem dostopno, ker je pač vse “naše”, in tem, da vohuniš ali skrivaš. Vohunjenje mi je pod častjo, za skrivanje pa v odnosu, ki ima zdrave temelje, po mojem mnenju ni prostora.
Brati tujo pošto, navadno ali elektronsko pa je zame resnično bolano.
Da bi komu brala službene maile pa sploh adijo pamet. Še svoje komaj sfolgam.
Pošta je zasebna zadeva. Odprem le, če kdo izrecno reče, da naj mu jo odprem in pogledam, drugače pa ne. Če je nekdo v bolnici, dopsutu, dobi pošto in sumim, da bi bilo lahko nujno, pokličem, povem pošiljatljea in če je kaj takega, reče,da naj odprem in preberem. Amapk to so izjeme.
Ve za Bikini, pa je nehal brat po 48 urah mojih aktivnosti. V mejle si ne gledava, imava pa tisti mejl, ki ga najpogosteje uporabljava, oba prosto dostopen brez gesla, vsak na svojem računalniku.
Tudi v telefon ali kam drugam si ponavadi ne gledava, ni pa to tako, da bi kaj skrivala drug pred drugim oziroma, da bi imela telefon skozi pri sebi v žepu. Ponavadi oba iščeva, kje sva pustila svoj telefon, tako da če kdo hoče, si lahko mirno ogleda vso komunikacijo.
Jaz mu včasih mal zatežeim kvečjemu zato, ker on zelo poredko briše te vsebine, telefon pa pušča vsepovsod. Pa ne bi rada, da kdaj tašča, ko je doma na obisku, prebere kakšen sms na njen račun. 🙂
V vsakem odnosu mora biti zaupanje, brez zaupanja tudi odnosa ne more biti.
V vsakem odnosu pa mora imeti vsak vsaj “delček” zasebnosti” … moje mnenje … in nikoli mi ni na pamet padlo, da bi pregledovala drugo pošto in brskala po telefonu, meilu ….
Če pa me kdo kaj vpraša, povem tisto, za kar mislim, da se dotične osebe dotika.:)
Forum je zaprt za komentiranje.