vaše mnenje?

kolegica je še pred poroko, pol leta nazaj govorila, da hoče otroke in to čimprej, ker bi res res bila rada mamica, no 2 meseca po poroki se ji je želja končno uresničila. sedaj, ko pa je na polovici nosečnosti bi pa najraje splavila, če bi še lahko, a je prepozno, še nerojeni otrok ji gre že na jetra, menda si sebe sploh ne predstavlja več kot mater, komaj čaka da je vsega konec, po 6 mesecih zakona se je tudi moža že naveličala, rada bi se ločila,…hja to pa je tako če se poročiš le iz denarja. 2 meseca pred poroko mi je postavila vprašanje ob katerem sem se močno začudila nad njo. vprašanje je bilo : “dej mi povej ali bi se raje poročila z nekom, ki ima denar, ki ti vse nudi, kupi kar hočeš,…pa ga imaš rada le kot dobrega prjatla, ali z nekom ki ga imaš najraje na svetu, je kmet, nikoli v življenju ti nebi nič nudil, nikoli več v življenju nebi več videla morja, dopusta niti za čez vikend, delala bi kot budala,…no in? jah ta prvega bi ane, kaj pa drugega”. saj mi je bilo celo življenje jasno da je malo keš p.. ampak ne tako hudo, da se potem poročiš le zaradi tega.

a še kdo pozna kakšne take osebke?

brigaj se zase

in jaz takih ne poznam, mogoče zato, ker sem sama drugačna in taki niti ne pridejo do mene

dobro jutro 🙂

jaz take pa konstantno srečujem:(…plus to da so še leni povrh.

prevladujejo osebki nežnejšega spola:)

aha torej moški hahaaaaaaaaa

meni je zanjo čist vseeno naj dela kar hoče, sama me vsak dan kliče, me vabi na pijačke, včasih grem, potem pa celo uro poslušam to njeno jamranje. saj nismo neki velki kolegi, poznamo se bolj zato, ker je bila ona sošolka od mojga in sedaj živimo zelo blizu in se pač dobimo vsake toliko časa.

pač me je zanimalo kaj si mislite o takih ženskah/moških

O takih mislim vse najboljše, saj se vsaka, še tako kmečka ali nekmečka zaljubljenost po 18-24 mesecih sreča z realnostjo, ki se ji reče denar.

Biti brez denarja, je enako kot iti brez kurca na svadbo.

Mislim samo to, da mora vsak pač pojesti tisto, kar si skuha.

Mah tud vsakodnevna borba in panično preštevanje evrčkov ni ravno svetovno znan afrodizijak.

Ljudje so se poročili še iz slabših razlogov – ena moja sošolka iz srednje šole je raje vzela nekoga “iz svojih krogov” kot enega “proletarca” – pač njena familija naj bi nekaj veljala v njenem domačem kraju (pa nikjer drugje, tud premožni niso nevemkolk) in so starši pritiskali, naj se znebi tistega revčka, ker ni bil iz dobre, stare meščanske družine. In je res našla enega takega staršem po godu. Neka kobajagi jara gospoda, jaz še nikoli slišala za njih in lahko rečem, da je vsaj 75 odstotkom ljudi v tistem kraju čist vseen, kdo in kaj naj bi oni bili. Evo, ampak ona je nasedla.

Upam, da je tisti “proletarec” našel eno z urejenim podstrešjem.

dosti je takih, ki poslušajo svoje starše ter si najdejo moža/ženo po pričakovanjih staršev. poznam celo enega ata, od tasta kolega, ki je sinu narekoval kakšno punco mora vzeti. pač je domov pripeljal punco predstaviti, njegov fotr pa ta je presuha, ta je pre debela, prekratke lase, premajhna, previsoka,…pri njih je bilo že nevem koliko 10 generacij prav tradicija, da je pač sin pripeljal punco, njegov fotr mu je pa svetoval kako naj jo preoblikuje po njegovo. menda je morala ta mlada ustrezati tudi mnenju tastarga in ne samo sina.

drugače pa ja, ena kolegica se je letos tudi poročila iz denarja, mislila je da bo uživala, vendar je ugotovila, da ni denar vse. takoj po poroki je zanosila, hotela splaviti, vendar jo je mati prepričala naj tega ne naredi, ker se bo s tem izdala. pač naj tega otroka ima in če jih nebo več hotla pa nič. da naj bo tiho, ker ji je uspelo poročiti bogatega, če že njej, mami, ni uspelo. ker če bi splavila bi vsi vedeli, da je vse kar je govorila o otrocih laž in da ga ima samo zaradi denarja.