Vas je prevara spremenila?
Je. Po skoraj štirih letih sem še vedno žalostna ko pomislim na njegove laži in prikrivanja. skoraj nikoli več mu ne rečem ljubim te. Zdi se kot da je nekaj izginilo za zmeraj. Pa imava dveletnega sina s katerim je čudovit. Za vse poskrbi. Do mene je ljubeč in pozoren in tisočkrat boljši partner kot pred tem. Po eni strani mislim, da je bilo dobro, saj je postal mnogo boljši človek in mož, po drugi strani pa se mi zdi, da ne bom nikoli več zares njegova.
Da ,spremenila me je. Odprla mi je oči, spregledala sem najin prazen zakon, spoznala njega, s katerim sem živela mnoga leta, posledično spoznala tudi odrasla otroka, ki sta vedela in konec koncev spoznala sebe, odrinjeno, nesamozavestno bitje, ki je bilo prepričano, da sem tega kriva jaz, bitje, ki ga je prosilo, rotilo moledovalo in mu nabijalo ego, da je NEKAJ več, rasel je s spoznanjem, da mu je zrasla cena, ko se zanj borita dve.
V vseh oblikah sem morala pasti na trda tla in potem sem se začela dvigati, spoznavati sebe, spoznavati kako sem živela, kje mi je dal mesto v naši družini……..
Spremenila sem se in danes sem hvaležna, da je prišlo do tega, da mi je odprlo oči, da tako nočem već živeti.
Nikamor ni odšel, vendar mi ne pomeni nič, živim svoje življenje, počasi se odpiram ljudem, grem v družbo, na klepet…
Zadovoljna sem in nikoli većne bi hotela živeti tako kot sem.
Bilo je grozljivo hudo, a to sem potrebovala, da sem ga spregledala.
In kako gledam na odnos med moškim in žensko?
Malo jih je, ki jim je uspelo in jim uspeva ohraniti spoštovanje in lepo življenje.
Po prevari vidim preveč in to ni dobro. Vse hočem brati med vrsticami in vidim preveč.
No, jaz sem se ločila.
Načeto zaupanje v moški svet je ena od posledic.
Druga je, da se mi je prebudil občutek za krhke zveze in prepoznavam tudi najmanjša znamenja. Odkar sem se ločila, še ni bilo ločitve med drugimi, ki bi me presenetila. Včasih mi je prav smotano, ko sem v družbi kakega para, pa točno čutim, da jima ne šiba, jaz se moram pa delati, da je vse v redu. Eh.
@On, Tudi mene, Res je to…. in? kaj je to prineslo v vaš zakon?
ps. varala in bila prevarana. Na koncu sva šla narazen. Očitno sva bila vsak po svoje več vredna, kot sva pa dobila drug od drugega. Ali kako že?
Zadeva te definitvno spremeni, če ne drugega pristaneš na realnih tleh…in dojameš, da se to ne dogaja samo drugod ampak tudi pri tebi. Nekoliko kasneje, ko jeza mine pa sem začel razmišljati zakaj je do tega prišlo, saj nočem nikogar opravičevati, samo dejstvo je, da sem ugotovil, da sem z nekaterimi svojimi dejanji tekom let nezavedno povzročil odtujitev, ki je pripeljala do tega koraka. Seveda sem si pa tudi rekel, da mi je nekako prav, da se je to zgodilo tudi meni, prej sem jaz to počel in enkrat človek dobi porcijo povrnjeno (seveda v XXXXX hujši obliki).
Osebno vidim najhujšo težavo v kasnejšem nezaupanju…..
Ko sva se z bivšim razhajla, mi je priznal, da me je prevaral. V trenutku je izginilo še tistega malo obžalovanja, da sem naredila konec. To njegovo priznanje je zame bilo nepopisno olajšanje. če bi še ga ljubila, bi me s tem prizadel v dno duše, tako pa sem imela razpucano pri sebi in sem vedela, da sem se prav odločila,ko sem odpikala človeka, ki mi je za dano ljubezen povzročal samo gorje.
Forum je zaprt za komentiranje.