Varčevanje – stanovanje, avto, drugi večji stroški

Sem to knjigo od Košička prebrala, že med branjem sem imela mešane občutke in po prebrani celoti sem se upravičeno zamislila nad dvojem: ali je avtor (bil) moten ali smo ljudje moteni, (ni fer da se je v pisanju množično spravil zgolj na mame, o fotrih pa ne pove kaj dosti – morda zato ne, ker ne bi “blatil” svoje vrste). Sem pričakovala manj teoritiziranja na račun spolnosti, razumljivo ,da je knjiga vredna borih 20€, še zastonj bi bila “predraga”.[/quote]Saj se ne spravlja samo na mame. Predvsem kritizira odsotne očete in razlaga kako se potem “zaposli” zapuščena mama, da ji ima življenje smisel. Ta njena brezpogojna ljubezen je pogubna za otroke. Ona opravi svoje poslanstvo brezhibno, na drugi strani manjka očetova pogojna ljubezen, ki otrokom da lastno vrednost, trdno samopodobo za nadaljnje življenje. Vsak otrok si želi srečne starše, povezanost med njima je njegova garancija za uspeh (nekoč preživetje) in za to srečo bo naredil vse za svoje starše. Med mamo in otrokom se splete že med nosečnostjo močna čustvena vez, oče pa vstopi nekoliko kasneje v ta odnos. Mnogo jih pa nikoli in tam mama ostane pripeta na otroka oz otrok na mamo… 🙁

@bučkica*:

Saj te razumem, ampak na žalost ima Marko kar prav. Tako razmišljanje te v današnjih časih ne bo pripeljalo daleč. Kupi stanovanje in živi v njem za začetek sama. Tako ali tako boš morala nekje živeti; sama ali z nekom. Če ti pa denar in enakopravnost pomeni toliko, naj fant hodi samo na obiske, sex in kavice :). A to pa tudi ni v redu?

Če pa želiš, da fant da polovico, je na tebi, da najdeš takega fanta. Ne prelagaj svoje odgovornosti na ostale. Ne zahtevaj nekaj, kar ni možno.

Da ne boš rekla, da samo teoretiziram. Kupil sam stanovanje in vso potrebno opremo, veliko dražje od 100.000. Punca vseeno živi pri meni, pa ni dala evra. Nikoli ji nič ne očitam in težim (beri prejšnji odstavek). Seveda če ji kaj ni prav, lahko takoj spakira kufre in gre. To je riziko življenja na “tuj račun”.

Ja, vzela bom kredit, da bom plačala še drugo polovica stanovanja, da bom potem 30 let ves čas v rdečih številkah in si ne bom mogla niti dopusta privoščit, nekdo pa bo pri meni zastonj bival.

@bučkica*:

sicer ne vem koliko si stara, ampak če si privarčevala 50.000 €, ne bo problem še drugo polovico 50.000 € brez rdečih številk. 🙂 Če pa ti 50.000 € predstavlja ogromno vsoto, potem ne razmišljaj o stanovanju sploh. Žal.

Ja, 50.000 kot sem že parkrat napisala, mi pomeni ogromno vsoto. In pri plači, kot sem že parkrat napisala, pod slovenskim povprečjem, ni enostavno privarčevat 50.000. In ja, razmišljam o svojem stanovanju, ker zato pa že tudi vrsto let varčujem.

Ne vem, zakaj ves čas ponavljaš, da bo nekdo pri tebi zastonj bival. Bivanje pomeni plačevati stanovanjske stroške, ki nastajajo vsak dan, od hrane, do elektrike, ogrevanja in ostalih obveznih stroškov. To je bivanje in to si bosta verjetno delila. Ali pa tudi to nameravaš ti plačevat? Torej, če si te stroške delita, nihče ne bo pri tebi zastonj bival, razen, če si to sama želiš. Če pa bo kdajkoli kar narobe, pa imaš ti stanovanjski problem rešen in materialno nisi na izgubi.
Če pa da on sedaj pol zraven, kar je sicer sploh treba preverit, če je izvedljibo, glede na to, da nič nima, pa recimo, da vama ne znese, pa bosta morala stanovanje prodat in boš na istem, kot si sedaj. Brez lastnega stanovanja. Če si torej našparala do sedaj 50.000… ali si v tem času nisi mogla privoščit dopusta enkrat na leto?

Pametni marko, preberi si tole.
Če ne razumeš drugače:
Če bi tvoja veljala. Jaz dam zdajle 50.000 potem plačujem stroške tako kot moj, vsak pol, samo, da jaz, če vzamem tvojo verzijo plačujem še po cca. 250€ kredita na mesec.
Saj mogoče pa znaš seštevat, a ne?
Daj dojemi že enkrat: če bi bila samska, niti pod razno ne bi kupovala stanovanja za 100.000. Torej ga tudi sedaj ne bom sama kupovala. Razumeš to? Ali ti je težko razumet, da s podpovprečno plačo ne greš sam kupovat stanovanja za 100 jurjev? Daj začni malce računat in boš ugotovil, da to ne gre.

@bučkica*:

Na tvojem mestu ob napisanih predpostavkah ne bi kupoval stanovanja. Razumem pa, da si ga takooo zelo želiš. Privarčevana vsota ti predstavlja lepo osnovo za nadaljnje varčevanje za penzijo. Tudi tole boš morala privarčevati. In če varčuješ tako strogo ob podpovprečni plači, si torej nič ne privoščiš. Življenje v svojem stanovanju prinese tudi precej večje stroške, kar pomeni še težje varčevanje za naprej.

Rešitev: treba bo menjat model “trenutni fant” za model “princ s kufrom dnarja” ali model “fant s svojim stanovanjem” 🙂

P.S: še vedno ne vemo, koliko si stara

[/quote]Kakorkoli obrneš boš morala plačevat položnice ko boš na svojem, jest bo treba tako ali drugače. Razlika bo le v tem ali boš jedla na svojem ali na skupnem.
Ne vem kakšnega fanta to imaš, da se toliko ukvarjaš s tem kdo bo kaj plačal?
Za ta denar, ki ga imaš sedaj se da kupit tudi kakšno hiško, ne ravno v mestu, se pa da in tam če želiš še kaj delat (vrt) lahko preživiš brez, da bi za vsako stvar dal iz žepa.

Nekaj dobrih nasvetov, nekaj parazitsko usmerjenih nasvetov.
Odločila sem se pa takole: najprej najem in če bo zadeva stekla nakup. Če pa ne bo stekal pa solo nakup.

Tukaj je še ena past, čeprav osnovna debata ne teče o tem. Tudi če bučkica “sama” najame kredit za preostalo kupnino in plačuje kredit od svoje plače, bo v primeru ločitve fant lahko zahteval delež na stanovanju, saj se uradno šteje, da kredit odplačujeta skupaj. Dokazovanje, kdo, kaj in koliko, pa traja leta in leta in stane kupe denarja. In ker ima on višjo plačo kot ona, bo še toliko težje dokazala, da je plačevala kredit in še vse ostalo.
Bučkica v tem oziru kar prav razmišlja – če ne more stanovanja v celoti skeširati sama, bo na koncu morala fantu še plačati, da se bo izselil iz NJENEGA stanovanja.

Krentam, taka varianta, kot je pri tebi, se meni zdi seveda popolnoma logična in normalna. Ampak stanovanje je bilo tvoje že prej in tukaj ti nihče ne more nič.

Zato pa mi na kraj pameti ne pride storiti kaj takega.

Tukaj je še ena past, čeprav osnovna debata ne teče o tem. Tudi če bučkica “sama” najame kredit za preostalo kupnino in plačuje kredit od svoje plače, bo v primeru ločitve fant lahko zahteval delež na stanovanju, saj se uradno šteje, da kredit odplačujeta skupaj. Dokazovanje, kdo, kaj in koliko, pa traja leta in leta in stane kupe denarja. In ker ima on višjo plačo kot ona, bo še toliko težje dokazala, da je plačevala kredit in še vse ostalo.
Bučkica v tem oziru kar prav razmišlja – če ne more stanovanja v celoti skeširati sama, bo na koncu morala fantu še plačati, da se bo izselil iz NJENEGA stanovanja.

Krentam, taka varianta, kot je pri tebi, se meni zdi seveda popolnoma logična in normalna. Ampak stanovanje je bilo tvoje že prej in tukaj ti nihče ne more nič.[/quote]

@bučkica*,

ti si čisto zaslepljena s tem denarjem, svojo pridnostjo in vestnostjo ter iz tega sledečo večvrednostjo. Postala si suženj tistega nekaj denarja, premoženja.

In kot ti je uporabnik @Marko že povedal, stanovanje bo tvoje ne glede na to, kaj se zgodi. Če se poročita in pozneje ločita, nobenih sranj s prodajami in delitvami. Tipčka boš pač zabrisala ven in konec.

Pa še svoj EGO boš lahko filala s tem, ko mu boš 4x na dan povedala, da je nesposobnež na tvojem. Škoda samo, ker bo kmalu fasal erektilno disfunkcijo in se spokal. Mislim, kaj tebi ni jasno?!

Upam, da tvoj fant tole bere, da se bo dovolj hitro distanciral od tebe.

@ferbčna: seveda, seveda, ona mora stanovanje skeširat. Nobenih kreditov, sicer so v fazi razvez itak sami problemi.

krentam, ne glede na tvoje nasvete sem že napisala spodnje in se bom tistega tudi držala.

Tebi pa svetujem, da ne boš imel kakih težav, da pol stanovanja prepišeš svoji partnerki, da se ne bo čutila manjvredne.

Menda se ne bo že drugi dan poročila z njim ? 🙂
Prav tako pa se deli le tisto, kar zakonca ustvarita v samem zakonu. Premoženje, ki ga ima ena oseba pred poroko, ostane le od tiste osebe. Ta drugi si nima kaj lastiti. Če ima žena svoje stanovanje od prej, mož ne postane solastnik zaradi same poroke.

Ravno razmišljam, da bi oropala banko, da bom skeširala 100jurjev.

@bučkica*:

Aha, je zmanjkalo argumentov. 🙂 Zakaj bi ji jaz kaj prepisoval? Saj sem napisal, da če ji kaj ne paše, lahko gre. Če pa hoče nekaj imeti, bo morala za to kaj narediti. Kot vsi navadni državljani v življenju.

Kak argument lahko dam človeku, ki mi pisari, da naj skeširam 100jurjev?
Glej, če ne razumeš:
kot so nekateri svetovali: Najprej najem stanovanja
in potem nakup: 50:50.
To je to kar se tiče mene in te debate.

@bučkica*:

Nisem tvoj sovražnik, da se razumeva. Najem po moje ob danih predpostavkah ne bo rešil problema, sicer bi ti že jaz svetoval najem.

Keširanje 50.000 €, on pa 50.000 € kredita je enostavno preveč tvegano. Tukaj se pa res hudo izpostaviš. Itak boš ti nasankala, če bo šlo kaj narobe. Poleg tega on ne bo imel denarja za nič več drugega. Ne za varčevanje za avto, ne za počitnice, ne za ostale “drobnarije”, ki nanesejo lep znesek, ko si enkrat na svojem.

Še vedno nisi povedala svoje starosti?

Menda se ne bo že drugi dan poročila z njim ? 🙂
Prav tako pa se deli le tisto, kar zakonca ustvarita v samem zakonu. Premoženje, ki ga ima ena oseba pred poroko, ostane le od tiste osebe. Ta drugi si nima kaj lastiti. Če ima žena svoje stanovanje od prej, mož ne postane solastnik zaradi same poroke.[/quote]

Saj sem jasno napisala – zaradi kredita, ki bi ga bučkica odplačevala po skupni vselitvi, bi fant lahko zahteval delež na stanovanju. To, da si nima kaj lastiti, ti samo misliš. Seveda si lahko lasti, in sicer del kredita, ki bi bil odplačan po selitvi v skupno stanovanje. In tako na to gleda tudi zakon. Torej če bi v času skupnega življenja odplačala 20.000 evrov kredita, bi on od nje lahko zahteval deset jurjev, četudi uradno k odplačevanju posojila ne bi prispeval nič in bi še dalje celo plačo zafrčkal zase. Poroka s tem nima niti najmanjše zveze, pomembno je skupno življenje.
Seveda bi si delila tudi preostanek še neodplačanega posojila, ampak to je že druga pesem in glede tega se je načeloma laže dogovorit.

Kolikokrat si se ti že ločil, da to tako dobro veš? Niti slučajno ni tako enostavno in premočrtno, kot si napisal. Za nekatere žal, za druge na srečo. Kako bi se ti počutil, če bi posredno ali neposredno odplačeval posojilo, pa na koncu od tega ne bi imel nič?

Saj ravno iz tega razloga se logično šteje, da posojilo odplačujeta oba. Saj nekako v zvezi ni naravno, da eden gaga zaradi stroškov, drugi gre pa sam na dopust, si kupi nov avto, je oblečen po najnovejši modi in se masti s samimi delikatesami, drugi pa mora živeti od suhega kruha.

50 jurjev je zelo težko prišparat. Jaz bučkici lahko samo čestitam in ji zavidam. Ne zdi se mi, da je zaslepljena od tega, je pa edino pravilno, da razmisli o vsem skupaj in pretehta vse možnosti in vse možne razplete.

Ferbčna, saj tud tisti problem je rešljiv. Recimo, da nekdo od njenih staršev najame kredit, plačuje ga pa ona, starš je tam le toliko, da ona ni uradno bremenjena stroškovno.
Čeprav, jaz še vedno mislim, da stanovanje, ki je dovolj veliko za enega, je dovolj veliko tudi za dva. Vse kar potrebuješ večje, je postelja, razen če se želiš preseravat.