Varčevanje – stanovanje, avto, drugi večji stroški
Če te prav razumem, si tu tip moškega, ki raje uživa, zapravlja, varčuje pa ne.
Ko bo pa imel žensko, si bo pa tako dobil, da bo ima lastno stanovanje in se bo priselil k njej.
Jaz bi tud dal vsakem na tem planetu milijon evrov (v resnici jih ne bi, ker nisem materialist, to navajam kot primer). Ampak, kako, če jih nimam. Lahko pa rečem, da bi jih. :)[/quote]
No, jaz sem svojo povabil k sebi in je niti približno nimam za parazitske, ker to ni, saj to kaže s svojimi dejanji. Nama je želja in cilj živeti skupaj. To kdo je stanovanje kupil, nima prav nobene vrednosti. Če pa vama tako paše, da dasta vsak pol, potem pa vama le lahko želim, da to udejanita. Ne vem pa, kako bo potem naprej, glede na to, da je eden varčen, drugi pa zapravljiv. Imaš rešitev za to?
Glej, želim, da se tema ne spremeni v prepucavanje.
Pač prosim nekak dojemi, da medicina je perspektivna, ampak smo ljudje, ki nas to ne veseli, isto velja za strojni, elektro, računalniški… faks.
Kaj misliš, da bi bilo kaj drugače, če bi študirala na strojnem faksu? Isto bi bilo kot sedaj. Imela bi službo,ki me ne veseli, ne imela bi službo, ki me niti malo ne zanima. Zdaj imam vsaj tako, ki me vsaj malo zanima.
Mogoče odpreš temo o tem kako smo butasti tisti, ki smo študirali nekaj kar nas veseli pa ni perspektivno in se bomo tam prepucavali. Ta tema pa naj bo namenjena varčevanju, stanovanjskim kreditom, najemom, nakupom neprimičnin.
Eno je študirati smer ki te veseli, drugo pa je študirati smer ki ima perspektivo. Tukaj je bistvena razlika.[/quote]
Marko, ti si ti. Glede na objave tu gor, bi rekla, da si samski. Če pa mogoče le ni laž kar pišeš pa veš nimamo vsi tako sanjske službe, da bi lahko kar darovali 50.000. Moja plača je precej pod 1000€ tako, da je to zame ogromno denarja.
Raje kot, da se prepucavaš, napiši kar sem spraševala v tej temi: kako varčevati, če praviš, da si nabavil stanovanje. POtem povej kako si varčeval, da si prišel do stanovanja? Si imel kaj privarčevano ali si vzel za celotni znesek kredit in tako naprej… kaka dobra varčevalna shema? Kak dober nasvet v to smer?
Bučkica, težavo vidim. In to je, da je tvoja osnovna in primarna želja, da on dal pol zraven (tud če nima) medtem, ko bi po moji predstavi morala bit primarna želja živeti z njim v situaciji kakršna pač je.
Ne zdi pa se mi nič narobe, če dasta vsak pol za stanovanje, če je seveda to možno. Pri tem se samo vprašam, kaj bo s stanovanjem, če se izkaže, da nista za skupaj. Kar pa je seveda spet preračunljivost. Če resnično verjameš v vaju, potem je tako vseeno, na kak način zaživita skupaj.
Marko, stanovanje se da tudi prodati, a veš?
Saj tudi jaz nimam za celo stanovanje. Če bi bila samska, bi vzela kredit za malo stanovanje.
Če gre pa za dva in to dva taka, ki imata skoraj enako plačo (no on ima nekaj višjo kot jaz) pa je logično, da dasta vsak pol. Če kdo prej ni varčeval, bo pač imel večji kredit.
Še dobro, da moj ne razmišlja tako kot ti :). On pošteno pove, da je prej užival in da bo pač zdaj imel zato večji kredit.
Lej, glede na to, kako me vidiš, lahko rečem, da si precej zatiskaš oči pred resnico. Ampak ne bom te več utrujal. Le upam, da ne boš svojemu čez 3 leta (ali pa že veliko prej) utrujala, zakaj ne varčuje, glede na to, da ti je to obljubil. Ljudje obljubijo marsikaj, kadar so preračunljivi. Čas pa vedno pokaže resnico.
Jaz sem pred leti varčeval tudi v vzajemnih skladih, ostalo pa na vezanih vlogah. In še vedno ne vem, zakaj misliš, da bi 50.000 kar nekomu dala. Saj ne daš nobenemu, če si kupiš svoje stanovanje. Stanovanje postane tvoja last in stanovanj ima vedno neko vrednost. Malo čudno logiko imaš.
To je ogromno denarja in vse kar bosta ustvarila skupaj se bi nekoč delilo na pol, sploh če sta že sedaj tako preračunljiva :/
Kupi sama stanovanje za denar ki ga imaš in ga povabi k sebi…. 😉
Precej na veliko sta ugriznila ;)[/quote][/quote]Kaj pa vem, če bi tole bil lahko hec, da nekomu pogojuješ ljubezen (ali karkoli se gresta) s tem koliko bo prispeval za stanovanje.
Kaj pa če se vama ne izide in si boš nekoč, ko boš imela svoje stanovanje, našla nekoga drugega in si želela, da se preseli k tebi, mu boš rekla, da naj prvo da polog za pol vrednosti stanovanja v katerem bo živel? :/
Ne vem no.
Zdi se mi v redu, da razmišljaš o tem samo malo preveč greš na nož. Tako kot je Marko napisal financiraj sama in če ne bo šlo ga boš enostavno deložirala…. do takrat pa kupita vsak svojo pašteto, svoj kruh, vsak svojo obleko….. 🙁
Ne vem če so to res tista pristna čustva.
Poznam en tak par, ki imata v hladilniku vsak svojo hrano in si strogo delita stroške. Če jima je prav ok, jaz se ne bi šel tako, da bi mi nekdo skoz očital kaj sem dal v usta in v čigavem stanovanju živim… :/
Če ti povem kako sva začela z ženo mi boš najbrž rekla da te za***am.
Imela sva vsak svojo vrečo cot, starega (gnilega) fička, službo za določen čas, najemniško stanovanje, po eno vilico, žlico in na začetku niti nisva imela za jogi in sva spala na kartonih…
Bilo nama je ČUDOVITO, da sva skupaj, nič nama ni manjkalo. Denar imava skupen še danes in nihče nikomur nič ne očita kdo je dal več, pač se trudiva kolikor se kdo lahko.
Ne vem mogoče sva čvrknjena za današnji čas… :/
Vem pa da je Marko (že) nabavil jogi…… :)))))
Se pravi, če ima tvoja stanovanje že kupljeno, ti pa si brez stanovanja, ji boš ob vselitvi plačal polovico vrednosti stanovanja. In to potem njen denar, ki ga lahko zapravi le zase, saj zato si ji ga dal a ne. Vau! 🙂
Ni problem, da je užival, še manj s kom :). Sam je povedal, da je pač tak karakter, da kredit zmore, ker mu pač trgajo, nalaganje na kup pa mu ne gre.
S kom je užival? Ja z bivšo punco :), puncami no, če sem natančna. Ampak to je normalno, ni problem. Saj sem tudi jaz uživala z bivšimi fanti. Po preteklosti nimam navade brskat. Še manj koga primerjat z bivšim fantom recimo.
Ja, fiftifiti :).
Marko, sem našla tvojo temo o jogiju. In sem opazila, da si kupil jogi samo zase, za svojo žensko pa ne. No posteljo pa bi jaz vseeno kupila za dva.
Drugače pa Marko, če jaz dam 50.000, stanovanje je pa 100.000. Torej bi morala vzet še kredit za kakih 30 let, ki bi obsegal skoraj 1/3 moje plače. Zakaj že?
Če bi bila samska, bi kupila bistveno manjše stanovanje, torej dosti manjši kredit za manjkajoči znesek.
Je problem zgolj, ker je “užival”, ali je problem v tem, s kom vse je užival in v kolikšni meri?? :))) To itak ne boš zvedela. :))))))
SIcer pa 50:50, to je pravično. ;)[/quote]
Kako hitro menjaš temo.
Veš matjazko je govoril o nakupu stanovanja tako kot jaz. On je odgovarjal na mojo temo. Kjer je govora o nakupu stanovanja nekje drugo leto.
Ampak, ti, ki kupiš jogi samo zase, tega res ne razumeš.
Se pravi, če ima tvoja stanovanje že kupljeno, ti pa si brez stanovanja, ji boš ob vselitvi plačal polovico vrednosti stanovanja. In to potem njen denar, ki ga lahko zapravi le zase, saj zato si ji ga dal a ne. Vau! :)[/quote]
Se pravi, če ima tvoja stanovanje že kupljeno, ti pa si brez stanovanja, ji boš ob vselitvi plačal polovico vrednosti stanovanja. In to potem njen denar, ki ga lahko zapravi le zase, saj zato si ji ga dal a ne. Vau! :)[/quote][/quote]Onedva imata tak jogi ker se imata toliko rada da laho spita čisto blizu en drugemu, včasih celo ede na drugm in bi bilo nesmiselno zapravljat za večji jogi….
A potem misliš, da jaz spim na jogiju, ona spi pa na tleh? 🙂
Saj pravim, če lahko, potem pač dajta vsak pol, saj je razumljivo, če se gre v nov nakup.
Ne, jaz mislim, da ona ne obstaja, zato pa nisi kupil jogija za dva, ampak za enega.
Ja, o čem pa jaz ves čas govorim: vsak pol. To ves čas ponavljam, ti se pa ves čas zgražaš.
Pa še replika na tisto, ko matjazka sprašuješ… Če bi bila jaz samska, bi nabavila majhno stanovanje, ko bi našla koga za skupno življenje, bi svoje stanovanje prodala in bi šla skupaj nekam v večje. Tako, da ni potem dilem ali mora partner, ki se preseli kaj prispevat ali ne, ker preprosto stanovanje ni za dva, je treba se selit.
Če pa bi imela veliko stanovanje v dvoje pa bi ostala sama pa bi ali se selila v manjše ali pa vzela kakega podnajemnika, mogoče kako študentko recimo s tako pogodbo, da bi jo lahko recimo po enem letu tudi izselila (če bi recimo našla novega partnerja).
A potem misliš, da jaz spim na jogiju, ona spi pa na tleh? 🙂
Saj pravim, če lahko, potem pač dajta vsak pol, saj je razumljivo, če se gre v nov nakup.[/quote]
Prišla si na forum, ker si bila v dvomih. Zdaj smo tvoje dvome nekateri potrdili in ti začenjaš pozornost obračat na moj jogi. Ni to malo nenavadno?
Prišla sem, ker sem še kar v dvomih. NIsem nehala biti.
Ti si začel pisat neke svoje izkušnje, v katere sem podvomila, ko sem pobbrskala po MONu in našla to temo o jogiju.
Bolj verodostojni so mi tisti, ki pišejo o svojih izkušnjah, dilemah, dvomih in seveda rešitvah, ki so jih izvedli oz. se jim pletejo po glavi.
Če se na nekoga spraviš in ga obravnavaš kot preračunljivca, moraš vedet, da bo ta preračunljivec tudi tako preračunljiv, da bo pobrskal po forumu in preveril kaj o tebi in ti vrnil milo za drago.
Aha, ti si torej podvomila zdaj še v moje izkušnje in se zdaj prepričuješ, da si jaz izmišljujem zgodbice iz nekih čudnih razlogov? Se ti to res zdi smiselno? Bolj verodostojni so ti tisti, ki živijo enako kot ti, tisti, ki pa imajo drugačen pogled od tebe, pa ti vzbujajo dvome. Po tej logiki torej vsi živijo enako kot ti, tisti ki pa ne, so pa lažnivci. Kot tudi tvoj fant a ne, ki ni varčen, ti pa si. On ti vzbuja dvome.
Marko, kaj če bi odprl novo temo pa se bova tam prepirala glede tvojih teorij?
Veš nikjer nisem napislaa, da mi zbujajo dvome tisti, ki drugače živijo. Zbujajo mi dvome samo nNASVETI oseb, ki nimajo izkušenj s tega področja.
Če se še želiš prepirat, odpri novo temo pa ti bom tam odgovarjala. Tu pa dajmo debatirat o varčevanju, kreditih, depozitih, skladih in podobno.
Težava je v tem, da ti sama določiš, kdo ima izkušnje iz nekega področja in kdo jih nima. V resnici nikogar od nas ne poznaš, pa si kljub temu upaš sodit o tem, kdo ima kakšne izkušnje. KAr je seveda zelo naivno za moje pojme. Zakaj to delaš? Zato, ker težko sprejmeš drugačne ljudi od tebe oziroma ljudi, ki ti ti vzbujajo dvome vlastne dvome. Zato jih označiš, da nimajo izkušenj in imaš problem “rešen”. No, nimaš ga v resnici. Zaključujem debato s teboj, da te rešim dvomov. 🙂
Še vedno pa se pogovarjam o rdeči niti teme. Povedal sem, kako sem varčeval, zdaj pa se pogovarjam s teboj o tvojih dvomih od koder pa preusmerjaš pozornost.
Ne prepiram se, niti se ne želim, zato nove teme ne bom odpiral. Le svoje mnenje in izkušnje pišem. Občutek, da se prepiram, pa imaš ti sama, ker težko sprejemaš drugačne poglede ljudi od svojih.
Noben odnos ni idealen, kar pomeni, da se bomo prej ali slej znašli pred situacijo, kjer je potrebno iskati kompromise.
Jaz ne bom govoril, kaj naj vidva naredita, ampak bom povedal, kaj se meni zdi ta trenutek najboljša izbira.
Da bi šla živet k njegovim, ni ravno perspektivno za katerikoli odnos, saj vplivi staršev ponavadi le negativno vplivajo na sam odnos.
Pri meni je bilo tako, da sva s punco najprej živela eno leto v najemu in šele potem vzela kredit za stanovanje.
Mislim, da je eno leto dovolj, da človeka spoznaš kolikor toliko in potem bolje veš, če se splača z njim vlagati v skupno življenje.
Če sta res za skupaj, potem bo vajina veza v enem letu postala še trdnejša in se bosta lažje odločila kako naprej.
Če pa ne bo, boš pa vedela, da pač ni bil pravi….
Predvidevam, da se gre za težko privarčevan denar, katerega jaz ne bi vložil v nakup stanovanja z neko osebo, s katero še sploh nisem skupaj živel.
Sem pač človek, ki ne počne rad lahkomiselnih zadev in raje trikrat premislim, preden kaj storim. In nakup stanovanja v tem trenutku, bi bil še eno lahkomiselno dejanje. Saj tvoje izkušnje kažejo na to, da si bila preveč zaupljiva in verjela v dobro…Kar je sicer prav, vendar nas to lahko zavede, saj ljudje niso le dobri, ampak precej sebični.
Ne delaj nečesa, kar so ti izkušnje pokazale, da ni bilo dobro zate.
Če je tvoj fant kolikor toliko razumevajoč, bo razumel, da je najem v tem trenutku še najboljša izbira, da se spoznata in potem načrtujeta svojo prihodnost. Lažje pozabiš ta denar za najemnino, kot pa se potem kregati na sodišču in denar dajati za odvetnike, da si bosta lahko pravično razdelila premoženje.
Seveda tudi enoletno bivanje v najemu, ni pogoj, da bosta živela srečno do konca dni, je pa vseeno bolje, kot pa nič.
Vzamem nazaj tisto s preračunljivostjo. Itak je lahko karkoli preračunljivo, odvisno iz katere perspektive pogledaš na stvar. Tudi to, kar je Robi predlagal in kar sem jaz predlagal, je na nek način lahko preračunljivo. Če te tvoj lahko razume in ti njega, potem več ne potrebujeta.
Robi, nekako take dvome sem predstavila tudi mojemu. Samo zdaj ga moram prepričat zakaj je najem boljši kot bivanje v hiši njegovih staršev. Jaz sem res proti temu, da bi bila skupaj z njimi. Bi se počutila močno utesnjeno. Tudi, če je svoje nadstropje, ampak vseeno, je pač hiša njegovih staršev, ni to to.
Forum je zaprt za komentiranje.