Varanje
Od kod mi ideje? A nisi napisal, da si varal? Varanja je prikrivanje, laganje. Če ni to, potem se temu ne reče varanje. Je bila tvoja poleg, ko si varal? Potem to ni varanje. Si ji povedal, da greš z drugo? Potem tudi to ni varanje, če si ji povedal. Če ji nisi, si prikrival. Je tako? :))
“Imaš doma” je samo kratek izraz za partnerja, ki si želi biti/živeti s teboj in ti z njim. Ali ne poznaš tega?
Ni stvar, je človek, ki se se odloča na podlagi tega, kako se ob tebi počuti.
Če si svoboden človek, kako si potem sploh lahko varal? Smešen si. Varanje ne obstaja v tako svobodnem svetu,ki ga ti živiš. Kaj pa govoriš no? Potem vsaj napiši, da nisi varal, ampak da si spal z drugimi ženskami, ko je tvoja to vedela, namesto da nas zavajaš. :))
Potem si pa očitno nova tu gor. Kaj da ti napišem. Do varanja pride zaradi same rutine v zvezi, ko se naveličaš partnerja, saj v sebi nosiš občutek, da si ga že spoznal v celoti in se počasi začneš dolgočasiti v njegovi družbi. Ne gre se samo za seks, seks je ponavadi samo posledica, da v njunem razmerju že dolgo nekaj škripa. Če bi bil samo seks faktor, potem ta oseba že na samem začetku ne bi bila zadovoljna z njim. Pri varanju se gre tudi za egoistično dejanje, saj tu gledaš samo na svoje potrebe, kako se bo / bi se po takšnem dogodku ( če bi seveda izvedel ) počutil partner / ka ti je pa ponavadi vseeno, ker če bi ti bilo kaj mar se še podal ne bi v to. Obenem še vedno želiš ostati v zvezi, logično, če ne ga / je ne bi šel prevarat, ampak bi preprosto dal konec. Zakaj tega ne narediš je pa lahko iz več razlogov : zaradi otrok ki vaju vežeta, ker sta si končno zgradila bajto, ker si finančno odvisen od njega / nje itd. Zaljubljenost ni večna, kot tudi ljubezen ne. Redkokje boš srečala starejše ljudi se držat za rokco, pa se tako strastno ljubiti, kot so se npr pri svojih 20ih. Po več letih ostane samo še navezanost, prijateljstvo, spoštovanje, o neki privlačnosti, iskricah v očeh, metuljčkih v trebuhu, pa ni več ne duha ne sluha. Še tole, potem se pa stare babnice v 50ih, ki kar od enkrat mislijo, da jim ni več treba tok gledat za videz, pazit na kilograme, higieno, kot so to počele v mlajših letih, čudijo kako jih je lahko partner po 20ih letih zakona, kar od enkrat odpikal / prevaral, s kako mlajšo, zapeljivo, atraktivnejšo žensko športne postave.
Zadovoljna z odgovorom ?[/quote]
Se v celoti strinjam. Tudi to je velikokrat razlog. Večino?
Kljub strinjanju, pa se mi tovrstni razlogi vseeno zdijo krivični. Vsaj tisto glede 50 letnic. In še nekaj se mi zdi krivično, da tole:
ni “zadosti” cenjeno.
Tudi to, o čemer ti pišeš so samo utvare. Vse je namreč v naših glavah, razen če je ti nimaš. :)) Zakaj misliš, da se od mene pričakuje, da sem ljubezniv itn oziroma zakaj misliš, da sem jaz takšen samo zato, ker se to od mene pričakuje?
Si ti drugačen in si se sam odločil, da boš “svoboden”? Zakaj misliš, da se jaz nisem sam odločil, da bom ljubezniv in pošten?
Kaj pa, če si se ti uprl pričakovanjem drugih in v resnici sploh nisi svoboden ampak le ujet v neko upiranje temu, kar v resnici si?
Morda mene sodiš po sebi (nezavedni del), ker se upiraš temu kar si v resnici. To je zgolj ugibanje. Mene ne moti tvoje početje, niti ga ne obsojam. Moti pa me, če rečeš, da si varal in potem napišeš, da si svoboden človek. To pa v mojem svetu ne gre skupaj, ker pride do nasprotij.
Jaz pa tega ne razumem. Jaz tega s prispodobo ogledala res ne razumem.
Ni stvar v tem, kaj ima doma Marko, ampak kaj ima Marko v sebi. Gre za občutke, vrednotenje, za prepričanja. Gre se zato, da nočeš sebe prizadeti. Prizadeti zaradi prizadetosti prevaranega. Gre za empatijo. Gre za ljubezen. Ljubezen kot skupek zavedanja kaj imaš oz. kaj lahko vedno znova čutiš.
Marko,
X6 ne razmišlja.
In ti si se odločil za ljubeznivost in poštenost. Sam.[/quote]
Saj jaz to vem It, nisem tega napisal zato, da mi nekdo pove (hvala vseeno), ampak me zanima njegov argument oziroma zanima me od kod mu prepričanje, da se nisem. Še vedno bi rad to slišal.
V svobodni zvezi človek pač nima potrebe po skrivanju. To potrebo ima takrat, ko se počuti ujetega, varanje pa mu le daje občutek svobode. Torej samo ni ustvaril dovolj kvalitetne/zanimive zveze. 🙂
Jaz pa tega ne razumem. Jaz tega s prispodobo ogledala res ne razumem. [/quote]
Uh. 🙂 Ok, predstavljaj si, da ti tvoj partner pomeni neko vrednost z vsem svojim bitjem, torej svojimi odzivi, razmišljanjem, željami, uslugami itn. Če ti te ogromno pomenijo, toliko, da ti polepšajo tvoje življenje, je to nekaj, česar ne želiš izgubiti. Vendar, da človek lahko vse to ceni in sploh opazi, mora biti v prvi vrsti tudi sam sposoben nuditi to isto drugemu. Torej na drugi strani mora bit nekdo, ki ti je v tem “zrcalno” podoben, tako v čutenju, sprejemanju in dajanju vsega tega. Torej tvoje ogledalo.
Če ti z nekom lepo/spoštljivo in ljubeče ravnaš, on pa tega ne ceni/opazi/razume, je to zato, ker je to lepo očitno bilo le v tvojih očeh oziroma si je drugi napačno interpretiral. Ljudje včasih sebe ne razumemo in posledic svojih dejanj tudi ne, zato mislimo, da vse naredimo prav in se čudimo, kako to, da na drugi strani ni pravega, željenega, pričakovanega odziva. Krivimo izključno drugega ali pa izključno sebe. Oboje vodi v slabe odnose. V pravih odnosih, se take stvari pogovori/razloži na miren način brez obsodb ali zaničevanja/žaljenja. Če žečljenega odziva ni (mi pa ga ne znamo izzvati), smo razočarani. Če je človek razočaran pogostokrat, ker se njegov partner ne odziva po njegovih željah, nismo ravno navdušeni nad njim oziroma nad sabo (odvisno od značaja posameznika). Postane nam nekako nadomestljiv (če smo preveč sigurno vase) ali pa se preveč bojimo, da nam bo ušel (če nismo dovolj sigurni vase). Obe skrajnosti sta za odnos škodljivi, tako malomarnost in “nebriganje” za drugega, kot prevelika skrb, ki izhaja iz nezaupanja. Največji problem pa je v tem, da zase nikoli ne mislimo, da premalo ali pa preveč skrbimo za naš odnos, saj imamo vedno neke “upravičene” razloge. Odnos sam, ki ga imamo z nekom, bi nam moral govoriti sam po sebi, da nekaj ne štima, da nekaj oba delata narobe, en pa le eden!
Jaz pa tega ne razumem. Jaz tega s prispodobo ogledala res ne razumem. [/quote]
Uh. 🙂 Ok, predstavljaj si, da ti tvoj partner pomeni neko vrednost z vsem svojim bitjem, torej svojimi odzivi, razmišljanjem, željami, uslugami itn. Če ti te ogromno pomenijo, toliko, da ti polepšajo tvoje življenje, je to nekaj, česar ne želiš izgubiti. Vendar, da človek lahko vse to ceni in sploh opazi, mora biti v prvi vrsti tudi sam sposoben nuditi to isto drugemu. Torej na drugi strani mora bit nekdo, ki ti je v tem “zrcalno” podoben, tako v čutenju, sprejemanju in dajanju vsega tega. Torej tvoje ogledalo.
Če ti z nekom lepo/spoštljivo in ljubeče ravnaš, on pa tega ne ceni/opazi/razume, je to zato, ker je to lepo očitno bilo le v tvojih očeh oziroma si je drugi napačno interpretiral. Ljudje včasih sebe ne razumemo in posledic svojih dejanj tudi ne, zato mislimo, da vse naredimo prav in se čudimo, kako to, da na drugi strani ni pravega, željenega, pričakovanega odziva. Krivimo izključno drugega ali pa izključno sebe. Oboje vodi v slabe odnose. V pravih odnosih, se take stvari pogovori/razloži na miren način brez obsodb ali zaničevanja/žaljenja. Če žečljenega odziva ni (mi pa ga ne znamo izzvati), smo razočarani. Če je človek razočaran pogostokrat, ker se njegov partner ne odziva po njegovih željah, nismo ravno navdušeni nad njim oziroma nad sabo (odvisno od značaja posameznika). Postane nam nekako nadomestljiv (če smo preveč sigurno vase) ali pa se preveč bojimo, da nam bo ušel (če nismo dovolj sigurni vase). Obe skrajnosti sta za odnos škodljivi, tako malomarnost in “nebriganje” za drugega, kot prevelika skrb, ki izhaja iz nezaupanja. Največji problem pa je v tem, da zase nikoli ne mislimo, da premalo ali pa preveč skrbimo za naš odnos, saj imamo vedno neke “upravičene” razloge. Odnos sam, ki ga imamo z nekom, bi nam moral govoriti sam po sebi, da nekaj ne štima, da nekaj oba delata narobe, en pa le eden![/quote]
Ja, OK, ampak zakaj je partner še vedno naše ogledalo, če vidimo, da ni do nas takšen, za kakršnega smo ga imeli, takšnega, kakršni smo sami oz. naj bi sami bili.
X6 si napisal, da ima v partnerki svoje ogledalo. Zdaj ne vem, ali si želel napisat, da je tudi njegova partnerka taka, da vara ali “vara” – je za svobodno vezo oz. seks, torej mu je nekako “sorodna” ali pa da ugotavlja, da njegova partnerka ni takšna, torej njegova sorodna duša, mu podobna, in zato vara oz. ima svoboden seks, ker mu pač nekaj manjka in si to želi z drugo nadomestit. Meni bi bilo logično, v tem zadnjem primeru, da enostavno vidimo, da naš partner ni naše ogledalo in posledično si iščemo naprej naše ogledalo oz. sorodnost, ali pa skušamo sebe, še večkrat pa partnerja, spremeniti. Ampak v tem primeru pa to ni več naše ogledalo.
Zakaj je potem pri X6 njegova partnerka njegovo ogledalo? Ali želiš povedat, da je njegova partnerka njegovo ogledalo v smislu, da si vedno išče ženske, za katere bo čutil ali bolje, nečutil, nekaj kar ga bo gnalo v svoboden seks oz. varanje, al kako… Ali je potem njegova partnerka njegovo ogledalo v smislu, da si bo vedno iskal žensko, ob kateri se bo čutil necenjen, ob kateri bo imel lahko slabo samopodobo…
A sem preveč zakomplicirala?
Torej Marko se je odločil, da bi prijazen, da bo ljubezniv, da ne bo varal, ..če se nekaj odločiš, pomeni, da nisi tak v resnici, da nisi pristen, ker drugače se ne rabiš odločiti…si kar si…..in Marko ti si očitno v resnici nekaj drugega, ker se moraš odločevati kaj si in kaj boš…..na drugi strani je mene it opredelila za žival…jaz ne razmišljam, delujem nagonsko in instiktivno…ampak kdo je bolj iskren? nekdo ki je kar je, ali nekdo , ki se mora odločiti kaj je? in kdo je bolj nepredvidljiv? od živali veš kaj lahko pričakuješ, od človeka pač ne?
povej mi it, kako bo nekdo prizadet, če ne ve? in zakaj bi bil jaz prizadet, saj sem ravnal v skladu z svojimi načeli, bil sem pošten do sebe…ni bistvo v tem, da si pošten do sebe?
in kdo pravzaprav hlasta in hlepi po ljubezni če ne vi, ki zagovarjate, da se morate vedno znova zavedtai ljubezni do drugega, da moratae vedno znov čutiti ljubezen do drugega človeka, vsak dan nov šus? kdo je potem odvisnik? od ljbezni, odnosov?
Marko jaz nimam utvar, ne iluzij, niti se nisem odločil da bom svoboden, za nič se nisem odločil……pa vseeno vse teče svojo pot, vse je točno tako kot mora biti…nič ni prav in nič narobe….in v tem trenutku je popolnoma vseeno ali sem varal ali nisem..tako kot je bilo v tistem trenutku ko se je to zgodilo……trenutek je minil…….in z njim varanje…puf…razumeš…..ni nasprotij….razen v tvojem svetu…ampak to je druga zgodba
Saj alkoholik tudi ne prizna da je alkoholik, da ima težave, tako da tudi varalice so take sorte ljudje.
Za vsako misel, ki jo ozavestimo se zanjo ODLOČIMO, kaj šele za dejanja, nič se kar samo ne zgodi. NIČ.
Poštenost do sebe in zato varanje?!
ENA SAMA PRERAČUNLJIVOST IN KORISTOLJUBJE.
Super načela.
No, to z nerazmišljanjem… ne jemlji tako dobesedno. Saj vsak razmišlja na nek način. Hotela sem napisat, da ne razmišljaš tako ali toliko, kot Marko. Da se ne sprašuješ, ne drobackaš po sebi, ne iščeš vzroke zakaj, še globje in globje in z vseh strani. Ali toliko ali na tak način. Z živaljo te pa nisem označila. To si mi “podtaknil”.
Ko praviš da če se za nekaj odločiš, da nisi pristen, ker drugače se ne bi rabil odločiti… no, to pač ni res. Saj pa vsi v sebi nosimo različna prepričanja. Dejmo vzet varanje. Srečaš prijetno osebo, na nek način se ujameta. Dobiš občutek, da ti jo s to osebo lepo, da se privlačita, želiš si to osebo. Celo telo ti pravi, da si to osebo želiš, želiš si neke intimnosti. Po drugi strani pa je v tebi tudi misel, da je vse to lahko laž. Da to osebo po nekaj urah resnično ne poznaš zadosti, da bi lahko sklepal, da je tako posebna, da z varanjem na dolgi rok ne boš pridobil nič “dobrega”, če imaš v sebi vsaj nekaj vrednot, se boš po varanju počutil krivega. In potem se odločaš med nekim kratkoročnim zadovoljstvom in dolgoročnimi občutki. Vse misli so del nas. Zakaj ne bi bile pristne?
Ne odločaš se med tem, kdo si, ampak med tem, kdo boš. Pa še to je zelo težko, si zgradit neko osebnost “na novo”. Potrebno je zelo dobro samopoznavanje in veliko časa. Pa še to je bolj ena taka navzven sprememba oz. delna sprememba, sprememba pri razmišljanju in posledično delovanju… en del časa oz. življenja. 100% ni.
To se strinjam, na nek način, če nekaj ne veš, ne moreš biti prizadet. Če ne veš! Ampak bom še dopolnila, in tudi če ne slutiš. Ali boš rekel, da ob varanju nisi pomislil, da boš lahko z varanjem prizadel svojo partnerko, da ji bo lahko enkrat hudo, ko bo zvedela, in zve, ali vsaj sluti, enkrat zve oz. začne slutiti… ali nisi nič pomislil na njo, na njene občutke, ti je bilo vseeno? In če je tovrstna misel tudi v tebi bila, pred ali med varanjem, potem si se tudi ti za nekaj odločil oz. nisi bil tako pristen in ne tako iskren. To je po tvojem razmišljanju, ne po mojem.
Če željo po ljubezni, po občutku ljubezni, po ustvarjanju pogojev za čutenje le tega, poimenuješ odvisnost, prav, pa naj tako bo. Saj tudi ti si potem na nek način odvisen, odvisen od nekih trenutnih vzgibov, prepričanj, samo da se tega kaj veliko ne zavedaš. Vsaj tako te berem, sedaj. Tudi ti imaš v sebi prepričanja in vrednote, samo sprašujem se, čigava to prepričanja (in vrednote) so. Tvoja lastna verjetno ne (če o njih ne razmišljaš ampak se po njih ravnaš). Suženj koga si?
Poglej, ti si mi podtaknil, da sem tak zaradi pričakovanj drugih, jaz pa sem ti samo želel sporočit (očitno ne dovolj razumljivo), da nisem tak zaradi pričakovanj drugih, ampak zato, ker to sem jaz. Tako, sedaj razumeš. :))
X6, bistvo odnosa ni v tem, da si pošten le do sebe, ampak do sebe, ter hkrati do tistega, s katerim gojiš nek odnos, prihodnost.
Nisi mi odgovoril na vprašanje o tem, zakaj potreba po prikrivanju v svobodnem odnosu? Kje ti tukaj vidiš svobodo? Verjamem ti, da je vse točno tako kot mora bit. Saj je vedno tako in nič drugače. To velja za vsakega.
Ne vem, kaj misliš s tem, da se moraš vedno znova zavedati ljubezni do drugega, vsak dan nov šus. Občutek imam, da si to razlagaš malo po svoje in ne tako kot recimo jaz to osebno doživljam.
Pa govoriva še malo o tisti drugi zgodbi in nasprotjih prosim. Kako pojasniš prikrivanje, da spiš z ostalimi, medtem ko tvoja partnerka verjame, da je zate edina. Saj to verjame ali ne? Ali ji kot svoboden človek poveš, da boš intimen tudi z ostalimi oziroma zakaj ji tega ne poveš. Zakaj ji ne dovoliš, da spozna, kako svoboden v resnici si? Se česa bojiš?
Od It:
“Ali boš rekel, da ob varanju nisi pomislil, da boš lahko z varanjem prizadel svojo partnerko, da ji bo lahko enkrat hudo, ko bo zvedela, in zve, ali vsaj sluti, enkrat zve oz. začne slutiti… ali nisi nič pomislil na njo, na njene občutke, ti je bilo vseeno?”
It pri varanju ne obstaja nobena filozofija. NE, nikoli ne pomislim na svojo partnerko, saj sem 100 % da ne bo nikoli izvedela in je s tem niti slučajno ne bom mogel, niti želel prizadeti. Ker nikoli zame to ni nek čustven odnos, ljubljenje ali predajanje ampak ZGOLJ in SAMO sex. Pred tem mislim samo kako je še nisem in kako jo bom, po tem pa zadremam (če je opicija) ali pa razmišljam kaj bom postoril doma okoli hiše, na vrtu, v sadovnjaku, v službi…itd, kaj bova z ženo počela in kam bova šla…
Vzroki, ki jih želiš (govorim zame), o njih sem že večkrat pisal, ker je svet lep in, ker hodi po njem toliko radodajk, samo postreči si je treba.
Pa bi začel kaj filozofirat, če bi zvedel, da te tvoja prav tako vara ali bi lahko mirno živela naprej, kot da se nič ni zgodilo? Velikokrat namreč ljudje varajo v prepričanju, da jim je partner doma zvest, ker so njihovi odnosi preveč površni, da bi sploh opazili te znake. Odnosi pa so površni, ko so ljudje površni drug do drugega. Površni ljudje pa znakov ne opazijo (ker so površni :), zato se vedno najdejo in ostajajo skupaj (dokler pač zaradi površnosti odnos ne propade).
Potem takem bi si take stvari lahko povedala na začetku in sploh ne bi bilo potrebe po skrivanju. Oba bi imela še druge partnerje, živela bi pa skupaj v svobodi in “slogi”. 🙂
Ali pa si takih stvari ne poveste, ker se bojite, da vas partner takega ne bi sprejel k sebi? Če si nepošten do drugih, ne moreš pričakovat poštenih odnosov do sebe. Nepoštenost pa drugi partner začuti, slej kot prej moč dvoma tako naraste, da ga ni več moč skrivati.
Marko,
X6 ne razmišlja.
In ti si se odločil za ljubeznivost in poštenost. Sam.[/quote]
Saj jaz to vem It, nisem tega napisal zato, da mi nekdo pove (hvala vseeno), ampak me zanima njegov argument oziroma zanima me od kod mu prepričanje, da se nisem. Še vedno bi rad to slišal.
V svobodni zvezi človek pač nima potrebe po skrivanju. To potrebo ima takrat, ko se počuti ujetega, varanje pa mu le daje občutek svobode. Torej samo ni ustvaril dovolj kvalitetne/zanimive zveze. :)[/quote]In tega marsikdo ne dojema na tak način in si to interpretira drugače, misleč da v vezi pa nisi svoboden.
Zame je uspešen tisti, ki mu to uspe,…samo kapo dol….
Tudi flaške se strinjajo s teboj. Lepo zvezo si lahko ustvariš z njimi. Vidiš, ti si pošten in pameten. :))
Tudi flaške se strinjajo s teboj. Lepo zvezo si lahko ustvariš z njimi. Vidiš, ti si pošten in pameten. :))[/quote]
Veš saj načeloma si čist OK fant… ampak ko pa tako vneto zagovarjaš neko svoje prepričanje, pa me spomniš na verske fanatike, ki v imenu vere in seveda svojega prepričanja tudi ubijajo…
Malo manj gorečnosti in dopuščanja tudi drugačne resnice morda ne bi bilo tako grzljivo? Kaj meniš?
Tudi to, o čemer ti pišeš so samo utvare. Vse je namreč v naših glavah, razen če je ti nimaš. :)) Zakaj misliš, da se od mene pričakuje, da sem ljubezniv itn oziroma zakaj misliš, da sem jaz takšen samo zato, ker se to od mene pričakuje?
Si ti drugačen in si se sam odločil, da boš “svoboden”? Zakaj misliš, da se jaz nisem sam odločil, da bom ljubezniv in pošten?
Kaj pa, če si se ti uprl pričakovanjem drugih in v resnici sploh nisi svoboden ampak le ujet v neko upiranje temu, kar v resnici si?
Morda mene sodiš po sebi (nezavedni del), ker se upiraš temu kar si v resnici. To je zgolj ugibanje. Mene ne moti tvoje početje, niti ga ne obsojam. Moti pa me, če rečeš, da si varal in potem napišeš, da si svoboden človek. To pa v mojem svetu ne gre skupaj, ker pride do nasprotij.[/quote]
Ampak Marko, tvoj prijatelj On_ piše o nas ki nismo taki češ da nismo dosegli najvišje stopnje odraslosti…
ker če nisi ljubezniv in če ne skrbiš za drugo žensko ki jo BREZPOGOJNO ljubiš potem si baje nekaj manj oz ostaneš na nekem nižjem nivoju.
torej družbeno gledano se od NAS PRIČAKUJE da bomo ljubeznivi, in dobri in pošteni in kaj jaz vem kaj še vse ker drugače ne bomo smatrani kot na ”zadnji” stopnji človeškosti ???
ampak bomo smatrani kot egoistične mamine sinčke na stopnji malega otroka ki samo skrbijo za sebe in jih briga za druge…
Bi pa jaz našega grešnika ki veruje v Boga vprašal ali je on instiktivno(živalsko) se zavedel da bog je ali je to nek zunanji dejavnik pripomogel in se je potem on (kot Marko) odločil da bo veren.
Ker je tako ponosno napisal da deluje živalsko-instiktivno
Dejstvo pa je kot je napisal NMW-3w da je samo v beli rasi na področjih Evrope in Severne Amerika tako poudarjeno in stigmatizirano varanje, krivda pa gre Vsem prejšnjim stoletjom vse odkar je propadel patriarhat in so začele feministke podtalno delovat kot UDBA. le da one še zmeraj obstajajo in se množijo UDBE pa že dolgo ni več.
Tudi flaške se strinjajo s teboj. Lepo zvezo si lahko ustvariš z njimi. Vidiš, ti si pošten in pameten. :))[/quote]
Veš saj načeloma si čist OK fant… ampak ko pa tako vneto zagovarjaš neko svoje prepričanje, pa me spomniš na verske fanatike, ki v imenu vere in seveda svojega prepričanja tudi ubijajo…
Malo manj gorečnosti in dopuščanja tudi drugačne resnice morda ne bi bilo tako grzljivo? Kaj meniš?[/quote]
Ogorčenosti? In kje jo vidiš? Citiraj mi prosim. Katere drugačne resnice? Te, da imaš odnos s flaškami? A imaš občutek, da sem ti jo spet prepovedal? Ravno nasprotno, dovolil sem ti jo, še pohvalil sem te. Če se že šališ iz nečesa, šalo izpelji do konca, ne pa da se potem braniš pred nekom, ki jo je obrnil tebi v posmeh.
Meni se zdi povsem logično in razumljivo, da nekoga, ki mu ni mar za druge in skrbi le zase, smatrajo za egoista. Tebi ne? Če ne, kdo je potem zate egoist? Mamin sinček je pa rahlo zbadljiv/žaljiv izraz za nekoga, ki je ta egoizem dejansko prenesel iz otroštva oziroma neke druge izkušnje. Bodi egoist, če si in ti to prinaša zadovoljstvo, ampak bodi ponosen, ne pa da se braniš, ko te nekdo tako označi.
Forum je zaprt za komentiranje.