Varanje

To je krneki napisu, verjetno še sam ne ve kaj naklada.

sami devičniki in device v varanju nakladajo o varanju 🙂

zresnite se in si pridobite “izkušnje” vsaj z varanjem svojih dlani

A je to sploh možno, da si z nekom srečen “v slabem”.

Tu, On_, ni pa nobene logike.

Lahko razjasniš to?[/quote]To je mišljeno, da so ti všeč tudi objektivne napake od tistega in da si rajši z njim v slabem kot z nekom drugim v dobrem. Nismo vsi popolni, ko nas je bog delal, je bil pri kom malo brez idej, pri drugem je malo preveč eksperimentiral, pri tretjem je pozabil kako sestavino, pri četrtem spet nekaj…kdo je že to napisal, ni to moje lastno pa se ne spomnim, kje sem že to prebrala…:) 🙂

Ja, ampak poligamija in poliandrija je tudi naravna, saj se pa vendarle pojavlja v različnih kulturah,a ne? 😉
V korist družini in monogamiji pa priča “sociološki naravni kompromis” (monogamija se bolje odnese pri človeški vrsti ravno zaradi dolgega odraščanja potomstva), ker kulturološko je to različno, pri muslimanih je poligamija legitimna, potem razna naravna plemena, ki skupno vzgajajo naraščaj in ženske niti ne vedo, kdo so očetje njihovih otrok. Potem je seveda tudi vprašanje ljubosumja med ženskami, ki tekmujejo za naklonjenost enemu moškemu itd.

Zvestoba kot taka je naravna, kakor tudi nezvestoba, namreč narava teži k razplojevanju in “mešanju genov”, za njo zvestoba nima nobene vrednosti, ona samo izbira načine, ki so najuspešnejši pri razplodu določene vrste pri povezovanju med samico in samcem – in pri ljudeh je to v pretežno monogamija.

Ampak ker ljudje nismo samo “nagonsko definirani”, ampak tudi družbeno-kulturološko, sociološko in čustveno, je zelo pomembno, da imajo ljudje precej podobne vrednote, pričakovanja in želje od partnerja, s katerim mislijo imeti družino. Namreč izraza “prizadeti čustva nekoga”, tega živali ne poznajo.[/quote]Narobe imaš, naravi je vseeno za primiskuiteto moških oz žensk, ampak za načelo preživetja, obstoja, ohranjanja vrste, nižje razvite vrste (tu “nižje” pod vprašaj) ne rabijo ne monogamnosti niti ne mešanja genov, ker se marsikatere razmnožujejo nespolno, so bile že pred nami na tem planetu in nas bodo kot vrsto tudi preživele.
Tudi nismo samo ljudje, ki večinsko prakticiramo monogamnost in njena funkcija še vedno ostaja enaka, čeprav se v družbenem smislu vrednote spreminjajo, še vedno gre za zaščito otroka in v osnovi popolnoma nič drugega, vsa čustva in vse seksualne težnje po mešanju genov so tu daleč daleč na drugem mestu…le čevlje lošči naj kopitar s svojimi kulturološkimi in sociološkimi razglabljanji a ne in s pravili vsvojem fahu, da bo ti tam vse štimalo! in se ne pričkaj z Njim_, ki ima tu pač preprosto prav 🙂 🙂

Tudi sam težko verjamem v obstoj take osebe. Menim pa, da je tudi glas vesti neka naša potreba, le da je različno močno prisotna v različnih ljudeh.

Jaz zadnje čase neprestano varam svoje dlani, z njenimi. 🙂

Mislim, da glede tega, da nam je nagon po preživetju in s tem po naraščaju prirojen, ni nobenega dvoma. Prioriteta so otroci in s tem skrb za otroka, ki je prav tako del materinskega in očetovskega nagona.
Težave se pojavijo zaradi različnih načinov zadovoljevanja te potrebe.
Uresničevati svoje potrebe in ob tem občutiti zadovoljstvo, je ideal h kateremu stremimo.

Ravno zaradi potrebe po dolgoletni vzgoji in s tem socializaciji otroka, je zato z materinskim čutom neposredno povezana želja po urejenem in zadovoljivem partnerstvu, saj to olajša skrb za otroka in nam s tem zadovoljen otrok odseva našo sposobnost in s tem dober občutek, saj smo ob uresničevanju svojih nagonov lahko zadovoljni.
Seveda to ne pomeni, da bi ženska morala vse življenje biti le s tistim s katerim ima otroke..A vseeno se še prepogosto pojavljajo primeri, ko očim tujih otrok ne more sprejeti tako, kot če bi bili njegovi.
To je ta ovira, ki teži k monogamiji.

Tudi sam težko verjamem v obstoj take osebe. Menim pa, da je tudi glas vesti neka naša potreba, le da je različno močno prisotna v različnih ljudeh.[/quote]
Prioriteta je zadovoljiti svoje potrebe in s tem občutiti mir in zadovoljstvo. Še vedno služimo svojemu telesu in naš um je le orodje, ki s pomočjo znanja in inteligence poskuša v vsakem trenutku izbrati najboljšo možnost, da doseže zadovoljitev.

Seveda je glas vesti različno prisoten, saj je odvisen od prepričanj, ki pogojujejo našo vest.
Nekdo, ki ni zadovoljen v odnosu in se ne čuti ljubljenega, bo to praznino poskušal zapolniti. Od prepričanj in vesti pa je odvisen način, ki ga bo izbral. Mogoče bo poskušal težave rešiti, ali pa bo zaradi nesposobnosti reševanja težav, izbral njemu bližji način, ki je prav tak lahko varanje.

Ja, ampak poligamija in poliandrija je tudi naravna, saj se pa vendarle pojavlja v različnih kulturah,a ne? 😉
V korist družini in monogamiji pa priča “sociološki naravni kompromis” (monogamija se bolje odnese pri človeški vrsti ravno zaradi dolgega odraščanja potomstva), ker kulturološko je to različno, pri muslimanih je poligamija legitimna, potem razna naravna plemena, ki skupno vzgajajo naraščaj in ženske niti ne vedo, kdo so očetje njihovih otrok. Potem je seveda tudi vprašanje ljubosumja med ženskami, ki tekmujejo za naklonjenost enemu moškemu itd.

Zvestoba kot taka je naravna, kakor tudi nezvestoba, namreč narava teži k razplojevanju in “mešanju genov”, za njo zvestoba nima nobene vrednosti, ona samo izbira načine, ki so najuspešnejši pri razplodu določene vrste pri povezovanju med samico in samcem – in pri ljudeh je to v pretežno monogamija.

Ampak ker ljudje nismo samo “nagonsko definirani”, ampak tudi družbeno-kulturološko, sociološko in čustveno, je zelo pomembno, da imajo ljudje precej podobne vrednote, pričakovanja in želje od partnerja, s katerim mislijo imeti družino. Namreč izraza “prizadeti čustva nekoga”, tega živali ne poznajo.[/quote]Narobe imaš, naravi je vseeno za primiskuiteto moških oz žensk, ampak za načelo preživetja, obstoja, ohranjanja vrste, nižje razvite vrste (tu “nižje” pod vprašaj) ne rabijo ne monogamnosti niti ne mešanja genov, ker se marsikatere razmnožujejo nespolno, so bile že pred nami na tem planetu in nas bodo kot vrsto tudi preživele.
Tudi nismo samo ljudje, ki večinsko prakticiramo monogamnost in njena funkcija še vedno ostaja enaka, čeprav se v družbenem smislu vrednote spreminjajo, še vedno gre za zaščito otroka in v osnovi popolnoma nič drugega, vsa čustva in vse seksualne težnje po mešanju genov so tu daleč daleč na drugem mestu…le čevlje lošči naj kopitar s svojimi kulturološkimi in sociološkimi razglabljanji a ne in s pravili vsvojem fahu, da bo ti tam vse štimalo! in se ne pričkaj z Njim_, ki ima tu pač preprosto prav 🙂 :)[/quote]

Nisi me razumela, saj zato pa sem omenil sociološki-psihološki-čustveni faktor pri ljudeh, ker pri živalih to nima veze, s kom se plodijo, če je samička breja… Ampak s perspektive narave je tudi naravno varanje pri ljudeh, sicer bi bili vsi zvesti kot labodi. Nisem pa to ocenjeval iz vidika etike, morale, kulture, če je to prav ali če ni – ker to jaz drugim ne morem določati, kako bodo živeli z nekom, tako da se v to nisem vpletal niti izrekala osebnih moralnih stališč. Sociološko faktor priča v prid monogamiji, kot optimalna družbena celica, ravno zaradi dolgega časovnega razpona za osamosvojitev otrok pri človeški rasi.

čist tko … kje pobirate ta “bikova_sranja” ☺ ki jih klofate v to temico???

kot, da se vsi sošolci iz FDV ali pa FF ☺

Narobe imaš, naravi je vseeno za primiskuiteto moških oz žensk, ampak za načelo preživetja, obstoja, ohranjanja vrste, nižje razvite vrste (tu “nižje” pod vprašaj) ne rabijo ne monogamnosti niti ne mešanja genov, ker se marsikatere razmnožujejo nespolno, so bile že pred nami na tem planetu in nas bodo kot vrsto tudi preživele.
Tudi nismo samo ljudje, ki večinsko prakticiramo monogamnost in njena funkcija še vedno ostaja enaka, čeprav se v družbenem smislu vrednote spreminjajo, še vedno gre za zaščito otroka in v osnovi popolnoma nič drugega, vsa čustva in vse seksualne težnje po mešanju genov so tu daleč daleč na drugem mestu…le čevlje lošči naj kopitar s svojimi kulturološkimi in sociološkimi razglabljanji a ne in s pravili vsvojem fahu, da bo ti tam vse štimalo! in se ne pričkaj z Njim_, ki ima tu pač preprosto prav 🙂 :)[/quote]

Nisi me razumela, saj zato pa sem omenil sociološki-psihološki-čustveni faktor pri ljudeh, ker pri živalih to nima veze, s kom se plodijo, če je samička breja… Ampak s perspektive narave je tudi naravno varanje pri ljudeh, sicer bi bili vsi zvesti kot labodi. Nisem pa to ocenjeval iz vidika etike, morale, kulture, če je to prav ali če ni – ker to jaz drugim ne morem določati, kako bodo živeli z nekom, tako da se v to nisem vpletal niti izrekala osebnih moralnih stališč. Sociološko faktor priča v prid monogamiji, kot optimalna družbena celica, ravno zaradi dolgega časovnega razpona za osamosvojitev otrok pri človeški rasi.[/quote]Ne narobe imaš in mi je prav žal, da moram to ponovno napisati, ravno sociološki faktor s spreminjanjem vrednot ni več v prid monogamiji, isto kot je sami naravi blago vseeno, ali imajo otroci mladiči sorojence od obeh staršev ali polbrate in polsestre, torej ali pride do premešenja genetskega materiala na vse konce ali ne.

Namreč monogamne so samo izključno tiste živalske vrste, katerih mladiči rabijo oba starša, da preživijo otroško dobo in če bi človeški mladiči še vedno rabili oba starša in ne bi bila ravno družba z vsemi kulturološkimi, sociološkimi in drugimi dejavniki naravnana tako, da poskrbi za tiste, ki jih nimajo, bi bili tudi ljudje še vedno zvesti kot labodi.

Ne narobe imaš in mi je prav žal, …. [/quote]

nagravžna sta oba – vredna da se varata

No evo, koliko samohranilk in ločenih parov je, pa preživijo svoj zarod. Torej evolucija pri človeku poteka v smer “pestre partnerske izmenjave”. :)))

No evo, koliko samohranilk in ločenih parov je, pa preživijo svoj zarod. Torej evolucija pri človeku poteka v smer “pestre partnerske izmenjave”. :)))[/quote]Temu se reče dekadenca, ampak ja, lahko ji rečeš tudi evolucija.

No evo, koliko samohranilk in ločenih parov je, pa preživijo svoj zarod. Torej evolucija pri človeku poteka v smer “pestre partnerske izmenjave”. :)))[/quote]Temu se reče dekadenca, ampak ja, lahko ji rečeš tudi evolucija.[/quote]

Dekandenca, vauuu ,dobro se sliši ta beseda, skoraj kot demenca. :))))

Temu se reče dekadenca, ampak ja, lahko ji rečeš tudi evolucija.[/quote]

Dekandenca, vauuu ,dobro se sliši ta beseda, skoraj kot demenca. :))))[/quote]Pa menda ja ne.. . . . .

Mislim, da glede tega, da nam je nagon po preživetju in s tem po naraščaju prirojen, ni nobenega dvoma. Prioriteta so otroci in s tem skrb za otroka, ki je prav tako del materinskega in očetovskega nagona.
Težave se pojavijo zaradi različnih načinov zadovoljevanja te potrebe.
Uresničevati svoje potrebe in ob tem občutiti zadovoljstvo, je ideal h kateremu stremimo.

Ravno zaradi potrebe po dolgoletni vzgoji in s tem socializaciji otroka, je zato z materinskim čutom neposredno povezana želja po urejenem in zadovoljivem partnerstvu, saj to olajša skrb za otroka in nam s tem zadovoljen otrok odseva našo sposobnost in s tem dober občutek, saj smo ob uresničevanju svojih nagonov lahko zadovoljni.
Seveda to ne pomeni, da bi ženska morala vse življenje biti le s tistim s katerim ima otroke..A vseeno se še prepogosto pojavljajo primeri, ko očim tujih otrok ne more sprejeti tako, kot če bi bili njegovi.
To je ta ovira, ki teži k monogamiji.[/quote]

Ja Robi, ampak moškim nam je tudi v Biosu dano da si želimo spolnosti z več osebami ženskega spola medtem ko je ženskam dano da si želijo najti ”pravega” očeta svojih bodočih otrok.

Problem je v tem ker nezavedno (tudi moški) želite/jo spremenit moški bios da bi bil identičen ženskemu in ko to nekaterim ženskam uspe pa v marsikaterih primerih ne začutijo več tiste iskrice in strasti ter testosterona pri moškem in ga potem SAME preverajo (ne vedno! ampak se zgodi kar nekajkrat)

Ženske so navadno tiste ki v zvezi hočejo ”vzgajat” moškega potem pa še otroke. Samo problem je ker se one same ne zavedajo da ravno močan libido z obilico testosterona ter ”šarmom” in smislom za humor moškega je tisto kar jih privlači, in običajno s spreminjanjem biosa moškega (monogamija) se ta čar pri večini moških izgublja ali popolnoma izgubi.

To je problem ženske.

Ona je tista ki je končni ja ali ne otroku in novemu zarodu, zato pa mora ona DOVOLJ dolgo počakat da uvidi da je tisto moški ki jo ŽELI imeti vso življenje ali pa ne.

Moškemu je dano da nerad čuva in hrani tuje otroke ne glede na to kako nedolžni so, kajti to je njegov neposredni ”tekmec” njegovim bodočim otrokom. Ni naravne logike za željo po sprejemanju takih otrok enako kot lastnih.

katenjka ima čisto prav. monogamija bi se povečala če bi bila ptoreba po obeh starših tako močna kot pred desetletji oz. stoletji.

dekadenca temu radi rečejo ravno tisti ki so najbolj ”fauš” tistim ki dekadenco uživajo. Tako kot radi zamenjajo retoriko desničarji in kričijo o levičarju kot nekaj nazadnjaškega tako radi evolucijo zamenjajo z dekadenco tisti ki vedo da v takem obdobju nimajo kaj za iskat in se počutijo neprilagodljive in nezmožne shajat s takim časom (jih je čas povozil)

Varanje ni nekaj modernega, kot skušate prikazati, je pa bilo v starih časih bolj tabu tema. So poročeni gospodje kar radi letali za deklami in delali nezakonske otroke, ki so seveda v tistem času imeli čist zjebano življenje. Pa tudi kupleraji so obstajali v Ljubljani v času Avstro-Ogrske že.

Ni res, to je ovira, ki teži k temu, da se pač vsi kurbajo bolj na skrivaj.

Ni res, to je ovira, ki teži k temu, da se pač vsi kurbajo bolj na skrivaj.[/quote]

No, mačeha in očim nista dolžna sprejeti tujih otrok kot svojih. Ta otrok ima svojega pravega očeta in mater. Lepo pa je, da imata dobre odnose z njimi. Če bi se sama znašla v taki situaciji, da bi imel partner otroka od prej, se ne bi trudila v smeri, da bi mu bila že nadomestna mati. Ta otrok ima svojo mater. Tudi meni ne bi bilo prav, če bi si nekdo mojega (biološkega) otroka prisvojil in začel vzgajati kot svojega otroka. Treba je izhajati iz tega, da otrok ni kriv, da se starša nista dobro razumela in da sta se razšla. Mačeha je pač nova “teta” s katero njegov oče živi, ni pa otrokova mati. Po razpadu veze pa se pogosto dogaja, da starša ščuvata otroka oz. poskušata prikazati drugega starša v slabi luči.

In kakšno vezo ima to z varanjem?

Tvoje pisanje sem ignorirala, odgovarjam na Robijevo. :)))

Hm, razmišljam, če je kak pajek tu v bližini. :))

Pajek? Ta vaša forumska virtualna latovščina je čist preveč zame. Sem itak pogruntal, da ste nek čuden sprivatiziran klub, zato mojih replik ne bo več kaj dosti.

dekadenca temu radi rečejo ravno tisti ki so najbolj ”fauš” tistim ki dekadenco uživajo. Tako kot radi zamenjajo retoriko desničarji in kričijo o levičarju kot nekaj nazadnjaškega tako radi evolucijo zamenjajo z dekadenco tisti ki vedo da v takem obdobju nimajo kaj za iskat in se počutijo neprilagodljive in nezmožne shajat s takim časom (jih je čas povozil)[/quote] Matkic ne govorimo o tem, da bi ti bil kdo “fovš” oz, da bi se kdo počutil priklenjenega, ker bi imel otroke, ko jih imaš se ti sistem vrednot spremeni in tega ne boš razumel dokler ne boš imel svojih otrok. Če jih boš kdaj imel…..
Do takrat pa….. kakor ti drago 🙂

Mi pa tu hodi po glavi ena misel, ki sem jo nekje prebral:
Ne ljubiš ženske zato, ker je lepa ampak je lepa zato ker jo ljubiš.

Če je to slednje, enostavno ne čutiš želje po tem, da bi vsak dan naskakoval nove “babe”…..

Haha, s tem se pa moram strinjat :>