varanje ali ne?
Intuicija res ni edini glas, je pa običajno pri ženskah najbolj glasen oziroma odločilen. In nikoli ni dobro samo tistega poslušat. Po teoriji REI so v naši glavi trije glasovi oziroma trije razumi, od katerih vsak vidi resnico po svoje. Le vsi trije skupaj pa jo lahko vidijo takšno kot je. Ampak, če jim ne prisluhnemo, je velika verjetnost, da svet vidimo preveč popačeno.
takšnim, ki rofkajo po drobovju drugega običajno priporočam “samomor iz zasede”
kaj pa, ko eden skriva prihodke zato, da čez leto, dve, tri … izpolni želje drugemu??
predvsem pa: jemljite tisto kar dobite ne pa, kar bi si radi “postrgali”, iztisnili … od drugega.
a ste same/i popolni in vam pogled ne uide na neko drugo (razen partnerja) bitje?? ali v npr. poslu ne “prodajate” tudi osebnostnih lastnosti, izgleda … za podmuklo prodajo?? (in s tem VARATE!!) ☺
Se ne strinjam. Intuicija se nikoli ne zmoti. Priznat si, kaj čutiš in kaj zaznavaš in predvsem kaj vse to pomeni – to je pa druga pesem. In nekatere se pač odzovejo tako, da raje dajo glavo v pesek. In jih ne bom obsojala, ker sem tudi jaz v kakšni situaciji, ko mi je intuicija govorila eno, želela sem si pa verjeti nekaj drugega, dala glavo v pesek.
Se ne strinjam. Intuicija se nikoli ne zmoti. Priznat si, kaj čutiš in kaj zaznavaš in predvsem kaj vse to pomeni – to je pa druga pesem. In nekatere se pač odzovejo tako, da raje dajo glavo v pesek. In jih ne bom obsojala, ker sem tudi jaz v kakšni situaciji, ko mi je intuicija govorila eno, želela sem si pa verjeti nekaj drugega, dala glavo v pesek.[/quote]
Hmm, ampak če intuicija kaže eno, pomeni pa nekaj drugega, potem se ni dobro zanašati le na intuicijo, ampak morda pomeni le, da je potrebno o teh občutkih oziroma temu, na kar nas opozorja, trezno premislit.
Recimo, ženska, ki je bila v preteklosti prevarana, jo bo lahko njena intucija v novi zvezi z drugim človekom pogosto opozarjala na to nevarnost tudi ob moškem, ki ga druge sploh ne zanimajo. To se lahko dogaja recimo na začetku, ko človeka še ne pozna. Če se takrat ta ženska odziva samo na podlagi te intuicije, bo tega moškega hitro pregnala/prestrašila s svojimi “paranoičnimi” dejanji.
Recimo, da je v preteklosti bilo tako, da svojega pogosto klicala in potem spoznala, da se ni oglašal na telefon, ker je bil pri drugi, bo v sedanjosti prav tako začutila, da je “nekaj narobe”, če se njen ne bo oglasil, ko ga klliče. Pa čeprav ima morda samo prazno baterijo ali pa je na sestanku in je nedosegljiv.
Se ne strinjam. Intuicija se nikoli ne zmoti. Priznat si, kaj čutiš in kaj zaznavaš in predvsem kaj vse to pomeni – to je pa druga pesem. In nekatere se pač odzovejo tako, da raje dajo glavo v pesek. In jih ne bom obsojala, ker sem tudi jaz v kakšni situaciji, ko mi je intuicija govorila eno, želela sem si pa verjeti nekaj drugega, dala glavo v pesek.[/quote]
Hmm, ampak če intuicija kaže eno, pomeni pa nekaj drugega, potem se ni dobro zanašati le na intuicijo, ampak morda pomeni le, da je potrebno o teh občutkih oziroma temu, na kar nas opozorja, trezno premislit.
Recimo, ženska, ki je bila v preteklosti prevarana, jo bo lahko njena intucija v novi zvezi z drugim človekom pogosto opozarjala na to nevarnost tudi ob moškem, ki ga druge sploh ne zanimajo. To se lahko dogaja recimo na začetku, ko človeka še ne pozna. Če se takrat ta ženska odziva samo na podlagi te intuicije, bo tega moškega hitro pregnala/prestrašila s svojimi “paranoičnimi” dejanji.
Recimo, da je v preteklosti bilo tako, da svojega pogosto klicala in potem spoznala, da se ni oglašal na telefon, ker je bil pri drugi, bo v sedanjosti prav tako začutila, da je “nekaj narobe”, če se njen ne bo oglasil, ko ga klliče. Pa čeprav ima morda samo prazno baterijo ali pa je na sestanku in je nedosegljiv.[/quote]
Podcenjuješ intuicijo. In podcenjuješ sposobnost interpretacije te intuicije. Kar ne pomeni, da intuicija kaže na eno in pomeni nekaj drugega. Gre le za to, da te intuicija usmeri v določeno smer, kot kažipot, npr. na levo. Potem je vprašanje, če te želi usmeriti v prvo gostilno na tej poti, v lekarno, v Mercator ali h kmetu.
Če poskušam aplicirati na tvoj primer. Intuicija ti ne more “sporočiti”, da te partner vara. Te pa lahko opozarja, da nekaj ni v redu, ker … ne seksa s tabo, ne dviguje telefonov, izgine neznano kam, skriva svoj mobitel, whatever… Kaj točno ni v redu in ali gre za to, da je v službi pod pritiskom ali da ima pet ljubic pa je stvar “interpretacije” v kontekstu.
Zakaj poudarjam pomembnost intucije? Zato ker odgovor partnerja v takšnih primerih ni, da je slabe volje, ker si ne more kupiti novega avta, ampak da “ni nič”, pa potem tudi ti racionalno ugotoviš, da “ni nič” ali da ga samo “boli glava” in da si morda le domišljaš. Intuicija ti pa govori, da nekaj je, In tu je njena dodana vrednost – ko ti vsi racionalni (in od upanja in želje prepojeni) deli tebe in vsi znanju dejavniki razlagajo, da ni nič, ti ostane le intuicija.
Paranoična postaneš samo in le v primeru, da z domišljijo intepretiraš to, kar ti intuicija sporoča.
Se strinjam, zato ni dobro poslušati samo intuicije, ampak v takem primeru tudi partnerja, ki ga je potrebno obravnavati ločeno od pretekle izkušnje in s tem tudi svoj razum, ki razmišlja ločeno od “intuicije” in v bistvu samo pogled na dopolni svet, kot ga vidimo v nekem trenutku. :))
Se ne strinjam. Intuicija se nikoli ne zmoti. Priznat si, kaj čutiš in kaj zaznavaš in predvsem kaj vse to pomeni – to je pa druga pesem. In nekatere se pač odzovejo tako, da raje dajo glavo v pesek. In jih ne bom obsojala, ker sem tudi jaz v kakšni situaciji, ko mi je intuicija govorila eno, želela sem si pa verjeti nekaj drugega, dala glavo v pesek.[/quote]
Intuicija se ne zmoti, ker je odsev našega življenja in našega nezavednega sveta, ki se zrcali v naših odnosih.
Odvisno, kaj si nekdo razlaga pod intucijijo. Meni se zdi, da pubecu v sosednjem forumu intuicija govori, da so vse alpinistke neprimerne za resno zvezo na podlagi njegove izkušnje. Pa je zdaj dobro poslušat to intuicijo? Kaj pa če imamo kup podobnih slabih izkušenj? A se ne oropamo potem vseh možnosti s poslušanjem le intuicije?
Dobro ali ne dobro poslušat, še ni merilo za resničnost intuicije.
Intuicija je eden izmed glasov, ki nam pomaga razumeti kdo smo. Od naše zavestne volje pa je potem odvisno kaj bomo naredili s temi informacijami.[/quote]
To pa definitivno.
Tudi jaz sem doživela isto, kot moja predhodnica.
Skrivanje telefona, odsotnost od doma, službene obveznosti kot voznik, “srečanja s prijatelji” za šankom.
Ko pa sem ugotovila, številko ljubice je imel shranjeno pod moško ime, mu razkrila njegovo skrivnost,
je priznal vezo.
Samo žalostno je to, da sva oba stara 55 let. Kako naprej? Odločila sem se v začetku v tem šoku in
bolečini, da bova ostala skupaj in sicer pod pogoji, ki sem mu jih postavila – ni več srečanj za šankom,
kamorkoli bova šla, bova šla skupaj. To je sicer trajalo tri mesece, sedaj pa se že počasi umika iz
svojih obljub. Za šank ne gre več od doma, ampak se ustavi, ko gre iz službe, kar sem tudi ugotovila.
Jezna sem, ker je prelomil obljubo in če je prvo, bo lahko tudi drugo, da to ne bo več počel.
Umika se pogovoru, ne govori, ko ga kaj sprašujem, enostavno živi mimo mene.
Prijatelji in moja primarna družina mi sicer svetujejo, naj se pogovorim, naj odpustim. Vendar če pravega
pogovora ni, če zaupanja ni več ali naj še preostalo življenje samo skrbim, kje in s kom je, naj zanemarim
svoj duševni mir samo za to, da bom imela moža na papirju?
Razmišljam, tehtam, a vedno sem na začetku.
Forum je zaprt za komentiranje.