Varalice
Takšno razmišljanje te pahne nazaj v tisto množico, prav tisto, iz katere želiš izstopati. Jaz tega ne bi počela. Razmišljati zakaj je prilezla do tvoje postelje ni tvoje delo. Tvoje se tam šele začne. 😉 Sicer vse drugo, kar si napisal o sebi nima nobenega smisla. :))
Takšno razmišljanje te pahne nazaj v tisto množico, prav tisto, iz katere želiš izstopati. Jaz tega ne bi počela. Razmišljati zakaj je prilezla do tvoje postelje ni tvoje delo. Tvoje se tam šele začne. 😉 Sicer vse drugo, kar si napisal o sebi nima nobenega smisla. :))[/quote]
V bistvu je njegovo delo. Zanimiv ji je točno takšen kot je, zaradi tega kar počne. In to je njegovo delo, ki ga opravi dovolj dobro, da se ona še vrne. Nič drugače ni s tvojim Margot in nič drugače ni v drugih odnosih.
Zato, ker ljudje razmišljamo takrat, ko imamo probleme. Biti zvest pa ne pomeni problem.
Seveda so osebe, le preziramo jih, če se tako obnašamo do njih.
Če seksaš z žensko, ki jo pomiluješ, pomeni, da ti je užitek žensko še dodatno kaznovati. Saj se takšna ženska že sama po sebi ne ceni dovolj, Ti pa jo še dodatno “zabiješ”.[/quote]
Glej, koliko se ona ceni ali pa ne, je en zgodba.
Druga pa je, kako “ti” ravnaš. To je odraz tebe kot osebe, tvojega razmišljanja, tvoje širine, tvoje človečnosti, tvojih vrednot – je odraz tega, kako velik (ali mali) človek si, kako se obnašaš do tistih, ki so šimkejši od tebe, manj sposobni, ki so v življenju imeli manj sreče ali naredili več napak.
In že ves čas, v svojih postih, ne problematiziram takšnega odnosa. vendar zgolj sprašujem, kakšen človek “si”, da seksaš z nekom, ki ga pomiluješ.
Preprosto je Pandora. S takšnimi ljudmi kot imaš odnos, takšen si sam. Ljudje in odnosi z njimi so zrcalo nas. Če nekdo reče, da nekoga pomiluje, pomeni da ga ne spoštuje. Tak, ki ne spoštuje sebe, tudi ne zna spoštovati drugih. In taki se vedno najdejo skupaj in se jim zdi, da se spoštujejo med sabo povsem dovolj.
To nista dve neodvisni zgodbi, ampak dve zgodbi, ki se prepletata. Odraz mojega razmišljanja je prepletanje usode z ženskami, ki niso ljubljene. In definitivno ne najdejo ljubezni ob takšnem, ki jih pomiluje in prezira, ampak najdejo le potrditev tega, da niso vredne ljubezni.
Kar pomeni, da se gre za popolno ujemanje dveh zgodb, ki se drug v drugem le potrjujeta in najdeta smisel.
ehhh … a ni vse skupaj simpl.
ene ne morejo od doma, če niso popolnoma urejene — in zunaj ne funkcionirajo.
Kakšne pa ne morejo domov, če ga ne fašejo … in doma ne funkcionirajo
Za njih je to povsem simpl. Se pač prej uredijo, preden kam grejo. :)) Če se je tebi težko uredit, ne pomeni, da se je tud “njej”. 🙂
Za njih je to povsem simpl. Se pač prej uredijo, preden kam grejo. :)) Če se je tebi težko uredit, ne pomeni, da se je tud “njej”. :)[/quote]
takšne lahko spuščaš v prvi osebi ednine … boš vsaj relevanten, če že kiksaš bistvo teme.
Lahko napišem tudi v prvi osebi ednine, če tako lažje razumeš. :)) Če si ne znaš sam predstavljat? 😉
Marko (in Robi) jaz ti dovolim, da me ti dojemaš kot Donalda Trumpa.
A me sedaj kaj drugače dojemaš, ko sem ti to dovolil? :/
Moje dojemanje tebe nima veze s tem kako/kaj ti meni dovoliš, da te dojemam, neumnost!
Jaz te dojemam kakor te dojemam in to temelji na mojih izkušnjah, pridobljenih vzorcih dojemanja in če se najini vztorci dojemanja (in obnašanja) ujemajo, dopolnjujejo sva lahko nap. prijatelja.
Spider ima uspehe pri tistih ženskah pri katerih ima skupne vzorce ujemanja, s Pandoro1 mislim, da se ne bi ujel vsaj ne dokler ne bi teh vzorcev nekdo od niju želel spremenit, pa še potem ne bi bilo lahko, se mi zdi…. 😉
Zato pravim, da je teorija, da ne rečem zahteva od “it” nesmisel. Ona (po tem kar je napisala) zahteva! od partnerja, da bo čutil tako kot si ona zamišlja, da mora. “Njen” se nap. ne bo smel čutit neugodja ob pogledu na (do nerazpoznavnosti) povoženo mačko na cesti, če mu ona tega ne bo nekako dovolila, in ravno tako si ne bo smel želet ali čutit, da bi pogladil muco, ki bi predla v zapečku…. (banalen primer, ki kaže ne nesmisel take zahteve)
Kako lahko zahtevaš, da drugih ne čuti nekih občutkov, ki so nam vsem dani, četudi je on naš partner ???
Ne, ker nisi dovolj naredil za to. Bolj se boš moral potrudit. :)) In to je tisto, kar želim povedat. Če želimo, da nas ljudje drugače dojemamo, moramo za to (kar) nekaj naredit.
Ne moreš, ker to pomeni, da ga ne sprejemaš. Upam, da It ni tako mislila, kot si jo ti razumel. Nisem čist prepričan glede tega, kako ona to razume.
Glede zgornjega pa zadevo verjetno le različno razlagamo, mislimo pa isto.
Ne, ker nisi dovolj naredil za to. Bolj se boš moral potrudit. :)) In to je tisto, kar želim povedat. Če želimo, da nas ljudje drugače dojemamo, moramo za to (kar) nekaj naredit.[/quote]He,he,he…. ne bom se trudil zato, da boš ti v čustvenem stanju po moji izbiri, meni je smisel, da ob tem kakršen sem, čutiš tako, da si želi bit moj prijatelj….
Si si pa zaželel, da bi ti s kupi € vzdrževal tako stanje, kaj? 😉
In če je nekdo moj partner in ne razume, da mi so mi določene osebe, ki jih srečujem v življenju bol/manj simpatične, da ob njih doživljam take in take občutke, potem ne želim imet tako nerazumno osebo ob sebi. Ji pa nudim možnost, da to ob meni dojame.
Preprečit srečevanja z ljudmi ali pa zapovedat kako naj se počutim ob kom je pa posestniško, da ne rečem nasilno dejanje. Ali pa celo, da me kaznuje zaradi tega, ker sem se domnevno (preveč) lepo imel/(po)čutil s kom…… in njej zato igra ansambel obup???…… :/ 🙁
Ti samo izkoriščaš njen šibki značaj,karakter in kratko pamet,da dobiš seks? Našel si svojo zastonjsko “tržno” nišo,namesto da bi si ga metal na roke.
Vprašaj se raje,kakšen človek si pravzaprav ti,ki razmišljaš tako,kot si napisal in pomiluj raje samega sebe. Značaj,karakter in pamet ni neka tvoja odlika. Si šibek,ranljiv,negotov vase,nesposoben globokih čustev,pravzaprav nezmožen ljubiti,ukvarjaš se z vprašanji o drugih,namesto da bi se ukvarjal sam s sabo,to kar imenuješ svobodnjaško življenje,je navadno pizdunsko pobiranje drobtinic in lizanje sperme njenena moža iz tiste tvoje “tržne” niše, ki jo v bistvu zaničuješ,pravzaprav ti zaničuješ vse ženske, tu je tvoj problem.
Pokojni Rugelj bi ti rekel na kratko,pezdetek…
Razumem te On. Ampak nekaj pozabljaš. Čovek, ki sam sebe ne sprejema, želi in se trudi bit vse drugo kot to, kar je v resnici. Se pravi, da je pripravljen naredit tudi stvari, ki mu v resnici niso najbolj všeč, pa vendar se mu zdi, da je tista stvar bolje kot nič.
Ne, ker nisi dovolj naredil za to. Bolj se boš moral potrudit. :)) In to je tisto, kar želim povedat. Če želimo, da nas ljudje drugače dojemamo, moramo za to (kar) nekaj naredit.[/quote]He,he,he…. ne bom se trudil zato, da boš ti v čustvenem stanju po moji izbiri, meni je smisel, da ob tem kakršen sem, čutiš tako, da si želi bit moj prijatelj….
Si si pa zaželel, da bi ti s kupi € vzdrževal tako stanje, kaj? ;)[/quote]
No, to je največja težava odnosov. Ko si eden želi postati Trump, zato ker verjame, da bo tako ljubljen (ne sprejema sebe).
Ali pa drug primer, ko si nekdo želi, da je njegov partner/ka “Trump” in ga ne sprejema takega kot je v resnici, ampak mora čutiti (misliti) kot Trump, da ga lahko ima rad in mu zaupa. 😉 Trump je v tem primeru neka namišljena podoba, ki ponavadi nima nobene povezave z osebo, s katero imamo opravka.
Marko ta “ne sprejema sebe” je ena brezvezna fraza, ki zavaja! Ne pove ničesar uporabnega! 🙁
Vsak sebe sprejema in to tako kakršen je, ker smo takšni kakor mislimo, da smo in nič drugačni!
Gre za pridobljene vzorce obnašanja in dokler se človek ne zave tega, da se to tako “deduje” in si domišlja, da ni ovce ter z blejanjem prepričuje vse okoli sebe tako dolgo se ne bo izkopal iz teh pridobljenih vzorcev.
Kot kanarček, ki celo življenje žgoli v kletki in tudi ko se vratca odprejo ne upa iz svojega sveta/kletke in sam zapre vratca nazaj….
Ni res, ni brezvezna fraza, je le drugačen opis iste ali pa zelo podobne teorije. Če se jaz sramujem pokazati neko lastnost (občutek, misel) o sebi, to pomeni, da je ne sprejemam kot del sebe, ampak jo skrivam, ker imam občutek ali pa sem celo prepričan, da ne bi smela bit tam, da ne bi smela bit del mene, ker če jo pokažem še ostalim, me ljudje ne bodo imeli radi.
Ampak v resnici je tam, ker sem bil nekje tako naučen, tako kot praviš, gre za vzorce obnašanja. Temu se reče, da se ne sprejemam zato, ker sam dovolim, odločam o tem, kako se bom predstavil, pokazal drugim.
Takšno “skrivanje” pa v nas vzbuja nove občutke (ponavadi slabe), s katerimi se potem odzivamo na tiste, pred katerimi se jih bojimo pokazati, torej imamo na nek način lažne odnose.
In tako na nek način lažemo o sebi in skrivamo pravo sliko sebe, se predstavimo drugačnega kot smo in zato nas tudi drugi potem drugačne dojemajo. Tako pa pritegnemo tudi napačne ljudi in sami dovolimo ali pa pripomoremo k temu, da nas drugi ne sprejemajo. Seveda pa na ta način nikoli na občutimo, da smo ljubljeni, zato se v odnosu tudi ne počutimo svobodne.
Tale stavek bi rad popravil.
Ampak v resnici občutek je tam, le, da sem bil nekje, enkrat tako naučen, da ga ne smem pokazat, ga sedaj raje skrivam, ker le tako dobim pravo pozornost drugih. Tako so mi vsaj povedali (ponavadi starši). Tako kot praviš, gre za vzorce obnašanja
Čemu pa potem samokritiziranje in posledično težave, če se vsi sprejemamo ?[/quote]Bolj kot neko razglabljanje o sebi je bilo to mišljeno kot fraza, pomen teh določenih besed, ki nekomu, ki je prepričan v svoj prav, zaverovan v svoj svet, prepričan da vse kar počne dela neomajno pravilno…itd ne pove nič. Celo potrdi ga v svojem prepričanju, ker on sam zase ve za vse svoje “skrivnosti”, ki jih skriva v sebi se posledično “sprejema takšen kakršen je” in so vsi drugi okoli njega “čudni”…..
Način kako nekomu prestaviš problem se mi zdi pomemben in to povedat z besedami – “ne sprejemanje samega sebe” mi je bedasto. Najprej moraš imet neko izkušnjo ne sprejemanja, ki si jo predelal in jo danes lahko gledaš od daleč, da se sploh zaveš o čem besede govorijo.
Verjamem, da smo ljudje nagnjeni k temu, da vsepovsod najdemo opravičilo in “dobre” razloge za svoja početja in način razmišljanja. Zato tudi posledično živimo v samoprevari ali iluziji.
Tudi za prevaro lahko najdemo razloge. Zato, da nimamo slabe vesti. Rečemo, da nas partner nima rad ali pa, da si zaslužimo kaj boljšega…..
Vendar pa se v teh primerih ne gre za nesprejemanje sebe, ampak bolj za nesprejemanje situacije v kateri smo se znašli.
Da se matram, ko je vse že tako lepo razloženo tukaj:
Sprejemanje (sebe)[/url]
odlomek iz zgornjega članka, ki dokazuje, da nesprejemanje sebe “obstaja”…
to dekle nima na sebi ene same stvari, ki bi se jo sploh dalo “izboljšati” v estetskem smislu … torej če bi bil kreator, ne bi znal ustvariti bolje in če človek česa takega ne vidi, res težko verjame, da lahko obstaja … pa obstaja – brez vsakega ličila, oblačila ali drugega dodatka! no, ampak o sebi nima niti slučajno predstave, da je takšna (kar sem napisal ni samo moje osebno mnenje, ampak doslej res še nisem srečal nikogar, ki zanjo glede videza ne bi rekel “čista desetka” večina pa “deset plus” – govorim seveda o moških emocijih) … toda dekle se niti slučajno ne sprejema! sama sebi se ne zdi lepa in ne verjame, da je lepa drugim! vsake pol ure gre na stranišče, da se pogleda v ogledalo, če je vse ok in tudi zelo nerodno ji je, da bi jo kdo “videl” …
Forum je zaprt za komentiranje.