Varalice
Zanimiv vidik. A, če bi še malo zaračunal, bi temu potem lahko rekli socialno podjetništvo?[/quote]
Ne to pa ne, potem bi bil pa spider moška kurba. Če pa zastonj povalja vsako poročeno ki se mu nastavi, pa ni, je pa….kaj že Latissa? Dobrodelnež v prostovoljnih javnih delih[/quote]
Mogoče imaš prav. Lahko pa bi kandidiral za sredstva iz EU skladov :-)))
Mogoče res ne obsojaš, znaš bit pa žaljiv. Verjetno bi tako moral napisat. Bom pa pozoren na tisto prvo, če bo kaj priletelo. 🙂
Mogoče res ne obsojaš, znaš bit pa žaljiv. Verjetno bi tako moral napisat. Bom pa pozoren na tisto prvo, če bo kaj priletelo. :)[/quote]
Tud ti si lahko žaljiv, če češ. Samo na forumu nam tega neboš želel pokazat, ker potem bi te bilo strah, da se boš zameril Robiju in izgubil vso njegovo spoštovanje.
Prav. Pa naj partner počne vse, kar hoče, jaz pa, če se s tem ne bom strinjala, bom pa enostavno rekla: Adijo. Se več ne vidimo.
Ah, izrazit pokazatelj ljubezni.[/quote]
No, lahko se o svojih občutkih tudi pogovoriš z njim. Zakaj si tisto ven brisala iz mojega komentarja?
Mogoče res ne obsojaš, znaš bit pa žaljiv. Verjetno bi tako moral napisat. Bom pa pozoren na tisto prvo, če bo kaj priletelo. :)[/quote]
Tud ti si lahko žaljiv, če češ. Samo na forumu nam tega neboš želel pokazat, ker potem bi te bilo strah, da se boš zameril Robiju in izgubil vso njegovo spoštovanje.[/quote]
Seveda sem lahko žaljiv. Ampak nisem, niti v privat življenju. To je nekaj “najlažjega”, biti žaljiv. Osebi pač nameniš nekaj kletvic, žaljivk in je to to. Ampak nimam te potrebe. Kaj če mi Robijevo spoštovanje? Saj ne, da mi nič ne pomeni, vsak, ki me spoštuje, mi nekaj malega pomeni, saj edino s takimi ljudmi lahko imaš spoštljiv odnos. Moja želja je pač imeti dobre odnose in za to je treba tudi sebe spremeniti oziroma ne sebe, svoje odzive.
Prav. Pa naj partner počne vse, kar hoče, jaz pa, če se s tem ne bom strinjala, bom pa enostavno rekla: Adijo. Se več ne vidimo.
Ah, izrazit pokazatelj ljubezni.[/quote]
No, lahko se o svojih občutkih tudi pogovoriš z njim. Zakaj si tisto ven brisala iz mojega komentarja?[/quote]
S tistim se strinjam. Ampak ni pomembno za to, kar sem želela izpostavit.
Enostavno se ne strinjam, da smo za svoje občutke odgovorni le mi sami. Vsaj ne na tak zavesten način, kot predvidevam, da ga imaš ti v mislih. Se strinjam, da imamo vsi neko mejo svobode. Ampak kje se naše meje (svobode) končajo. Kaj vse lahko delaš, ker je to tvoja izbira, ker imaš pravico odločati o tem, da s tem ne vplivaš na svobodo drugega. Da mu jo s tem ne odvzemaš – t.j. njegovo svobodo.
Če imaš ti vso pravico odločati o tem, kaj boš delal, kaj boš mislil, kaj občutil, ima tudi partner vso pravico odločati o tem, kako bo to sprejemal. Če imaš ti vso pravico (ali On_) da bo pripadnice nasprotnega spola gledal poželjivo in se na tak način pogovarjal z njimi ipd., kljub temu, da ve, da bo s tem prizadel svojo ženo, ali nima potem njegova žena prav tako pravice nad tem godrnjati, obtoževati njegova dejanja, misli, občutke.
Jaz mislim, da ima. Iz tega vidika, ki sem ga napisala. Tako kot si ti vzameš (ali kdo drug, ne mislim na tebe osebno) neko svobodo po mislih, občutkih, dejanjih, tako si jo lahko z vso pravico vzame tudi vsakdo drug.
Kot piše On_ pa tisti/a, ki ga bo zaradi nepravega pogleda… obtoževala, zganja nasilje nad njim. Neke vrste. On/a, ki pa jo/ga bo s tem dejanjem pripravil/a do slabih, otožnih občutkov, mogoče celo jeze ipd., to, to pa je … kaj?…
Sicer pa, le kako bi lahko v odnosu se ne oziral na občutke partnerja, če ga imaš rad. Ali s tem, ko se oziraš na partnerjeve občutke, ko se vsaj deloma prilagajaš njegovim prepričanjem, mislim s tem, da določenih stvari ne počneš, in posledično doživljaš njegovo/njeno zadovoljstvo, srečo, ali s tem ne pridobivaš tudi ti v sebi zadovoljstvo, srečo. Mar nisi srečen, če vidiš partnerja srečnega. Kako bi lahko gledam samo sebe, in bil srečen, če se pa tvoj partner ob tem počuti nesrečnega. Ne vem, kje je tu potem ljubezen?
Nič nebom zate reku, ker tudi ne prebiram vseh postov, medtem ko najdemo poste tegale prav v vsaki temi, ki obstaja na Monu. Potem pa ponavadi, če Robi doda kšno svoje mnenje, ga ta takoj citira in ga sprašuje ene nebuloze. V bistvu zgleda dost komično, skoraj tako je, kot da bi 5 letni sinček spraševal očeta : ” ati kaj pa je to avto, zakaj pa potrebuje 4 gume, zakaj pa so v različnih barvah te pločevine,…?”
Ne vem, kako si pa potem izmeril spoštovanje Robija do mene. Včasih se mi res zdi, da si neumen, oprosti, saj je verjetno samo moj občutek. 🙂
Tvoja pravica je, da nekaj sprejmeš ali pa ne. Partnerjeva želja je, da ga sprejmeš z vsem, kar ima. Če ga imaš res rada, ga boš sprejela, kajti to dela odnos dober in človeka osvobaja. Če ti ni všeč, kar počne, mu poveš, kako se ob tem počutiš in potem se skupaj odločita o morebitnih spremembah. Če človeka sprejemaš, to ne pomeni, da moraš sprejeti vsako njegovo dejanje. Saj to velja za oba. Če misliš, da partner nekaj počne samo z namenom, da tebe prizadane, potem se ne spoštuješ. Je pa treba bit previden pri tem, ker partner morda tega ne počne, zato da bi tebe prizadel, ampak ker ga to veseli. Te meje pa skupaj določata, jih postavljata. Redko komu to uspe na način, da se ne čuti prikrajšanega, ujetega.
Imaš prav. Ampak vedno se spomni tega, ko boš dobila občutek, da partner počne nekaj narobe in mu skušaš to pokazat. Takrat mu dovoli in bodi vesela, ker je vesel tudi on. :))
Tvoja pravica je, da nekaj sprejmeš ali pa ne. Partnerjeva želja je, da ga sprejmeš z vsem, kar ima. Če ga imaš res rada, ga boš sprejela, kajti to dela odnos dober in človeka osvobaja. Če ti ni všeč, kar počne, mu poveš, kako se ob tem počutiš in potem se skupaj odločita o morebitnih spremembah. Če človeka sprejemaš, to ne pomeni, da moraš sprejeti vsako njegovo dejanje. Saj to velja za oba. Če misliš, da partner nekaj počne samo z namenom, da tebe prizadane, potem se ne spoštuješ. Je pa treba bit previden pri tem, ker partner morda tega ne počne, zato da bi tebe prizadel, ampak ker ga to veseli. Te meje pa skupaj določata, jih postavljata. Redko komu to uspe na način, da se ne čuti prikrajšanega, ujetega.[/quote]
Ja. Ok. Ampak, potem je tudi partnerjeva pravica, da sprejme ali ne (obtoževanja na račun pogledovanja, sanjarjenja, ali karkoli pač že…
Hudo je, ko on zahteva da se ga sprejme takšnega kot je, ne bi pa sprejel drugega takšnega kot je.
Imaš prav. Ampak vedno se spomni tega, ko boš dobila občutek, da partner počne nekaj narobe in mu skušaš to pokazat. Takrat mu dovoli in bodi vesela, ker je vesel tudi on. :))[/quote]
Saj mu, če vem, da sem jaz vir tega veselja. Oz. bolj kot ne večina stvari. Samo pri drugi ženski se pa neha. Neha do te mere, dokler je z mano v odnosu.
Ali pri tebi ni tako? Da se to zadovoljstvo neha, če je tvoja vesela zaradi nekega vzroka drugega (fizično ali čustveno “intimnega”) moškega…
Tvoja pravica je, da nekaj sprejmeš ali pa ne. Partnerjeva želja je, da ga sprejmeš z vsem, kar ima. Če ga imaš res rada, ga boš sprejela, kajti to dela odnos dober in človeka osvobaja. Če ti ni všeč, kar počne, mu poveš, kako se ob tem počutiš in potem se skupaj odločita o morebitnih spremembah. Če človeka sprejemaš, to ne pomeni, da moraš sprejeti vsako njegovo dejanje. Saj to velja za oba. Če misliš, da partner nekaj počne samo z namenom, da tebe prizadane, potem se ne spoštuješ. Je pa treba bit previden pri tem, ker partner morda tega ne počne, zato da bi tebe prizadel, ampak ker ga to veseli. Te meje pa skupaj določata, jih postavljata. Redko komu to uspe na način, da se ne čuti prikrajšanega, ujetega.[/quote]Mu poveš kako se sam/a počutiš, ne pridigaš o tem, da veš kaj on misli/čuti in posledično iz tega naredita neke skupne zaključke.
Lahko pa samo nemo spakiraš kufre in greš novim dogodivščinam naproti…..
Samo dvomim, da je kje kdo (normalne pameti), ki bo pripravljen poslušat kako drugi vedo kaj on/a misli :/
Spider,s tem kar počneš se jaz ne bi hvalila – sem imela drugačno mnenje o tebi.
Zdaj mislim,da si pravi slabič,ki izkorišča ženske za praznjenje in pumpanje svojega ega.
Ne glede na to kar rečeš, moje mnenje je, da v resnici glede na takšen način življenja ne moreš biti srečen…
Škoda, resnično si me razočaral.
Ne vem, to bi morala o konkretnih situacija govorit. Sigurno ni prijeten občutek. Ampak hej, kje pa piše, da se jaz “sprejemam”? :)) Ne bi je želel “preveč”, ker vem, da dokler me ima rada, me ne bi prizadela. Če pa bi me, bi to pomenilo, da me nima “več”. Želim rečt, da se to čuti že skozi odnos, kako te nekdo dojema in ne samo skozi to, če jo razveseli še kdo drug, kot jaz. Vsaj meni se tako zdi.
Forum je zaprt za komentiranje.