Vam je žal, da niste imele otrok prej/pozneje?

Otroci po tridesetem. Oziroma prvi otrok. Je kateri s takšno izkušnjo žal, da je tako dolgo “čakala”? (včasih so pač okoliščine takšne, da ne gre prej, ampak vseeno)

Je kateri “žal”, da jih je imela relativno zgodaj?

Kaj bi rekli, da so prednosti/slabosti enega in drugega?

Rodila pri tridesetih in je bilo ravno prav.

Stalno eno in isto. Pa komu se še da ponavljat. Pojdi prosim za nazaj gledat teme, so se prav razpisale.
Tudi jaz sem hotla imet otroka pri 24ih pa se ni izšlo.

Meni ni žal,da sem jo imela zelo zgodaj,je zdaj luštno,ko sem “frej” ……do vnukov. 😉

Men je edino žal za drugega, da nisem pohitela…zdej sem pa že mal stara :))

Ma jaz ti bom tako povedala.

Sem mama 30+. In ti povem da je v mojem primeru bilo to dobro.

V mladosti sva bila z možem kar divja. Žur 100 ur….In sem videvala kar nekaj letnic, ki so otroke puščale materam, taščam.

Pa sva se z mojim naplesala in pač ustvarila družino. Zdaj me niti pod razno ne zamika kaka zabava in so mi še kakšne obletnice in službene zabave skoraj odveč. Vidim pa zopet moj letnik, ki imajo že odrasle otroke in so bile v mladosti bolj mamine pupe kako na veliko žurajo.

Glih žal mi ni, bi pa bilo lažje, če bi jih imela nekje pri 24-ih, ko sem ravno diplomirala in sem dobila tako na izi, od 7-15 službo. Žal tip takrat ni bil pravi. Meni se zdi fajn, če imaš otroke prej, pa finančna stabilnost gor ali dol. Ko si mlajši, manj kompliciraš, več energije imaš, ne grebeš se še toliko v službi in karieri … In ko otroci že na pol odrastejo, imaš šele 40 let in se spet lahko bolj posvetiš sebi, pa še za vnuke nisi prestar.

Skratka, prvega sem imela pri 30ih in ja, se mi zdi kar pozno.

Jaz sem jih imela tudi dosti zgodaj. Takrat se mi je vcasih zdelo, da je prezgodaj, ampak zdaj ko gledam vrstnice z dojencki… Pa pri 50ih bodo hodile se v OS na govorilne!
No, one na govorilne, jaz pa v Azijo in na Kubo, kot so one hodile, ko sem bila jaz med usranimi ritkami 🙂

Pri 25, 27 in 29ih…. boljše se ne bi moglo iziti…:)

ko vidim zdaj pri 36 ih sošolke z dojenčki….he he me prime, da bi imela še enega….no, pa tudi hitro mine 🙂

so fantje že dosti samostojni in imava več časa zase oz. svoje hobije….

Res je po eni strani, po drugi pa so one vandrale okoli, ko so bile mlade, ti si pa svojo mladost posvetila usranim plenicam.

Meni je žal samo v toliko, da sta moja starša umrla prej, preden sta spoznala vnuke – in ne da bi vnuki spoznali njih. Kar se tiče mene, je pa super in mi ni čisto nič žal, da sem imela prvega šele pri 30+.

Enako. 🙁
Sem že mislila da sem edina.

Za avtorico posta pa:

Si kdaj pomislila, da bi nekateri radi imeli otroke prej, pa ne gre vse po planu, na zanositev čakajo veliko let in imajo zato otroke pozno, ali pa jih sploh ne morejo imeti???
Vsi si pač ne morejo/mo planirati otrok v leta in mesece točno!

Prvi pri 32, prepozno. Saj takrat nisem mislila tako, samo sedaj, ko jih imam 50 pa.

Jaz sem zadovoljna. Prvega sem imela pri 26, drugega pri 29. Če bi še enkrat izbirala, bi naredila enako.

Pri 32. V mladosti žurirala, potovala, doštudirala, se vgnezdila v službi, poskrbela za osnovno eksistenco. Imela še dovolj energije za aktivno preživljanje časa z otrokom in potrpljenja. Pri 50. veljam za vitalno, a nimam več tiste prave energije, ki sem joimela prej. Si ne predstavljam, da bi zdaj imela osnovnošolca, bi imel premalo od mene.

Midva sva tak par, vedno sem imela željo, da bi prvega otroka imela pri 25, letih, pa po več kot letu dni še vedno ni na vidiku. Sedaj sem končno dobila službo in seveda si ne morem privoščiti, da grem takoj na porodniško. Želja po otroku ostaja, a jo moram na žalost za nekaj časa odložiti na stran. Prav kmalu bom stara 27 let, če še nekaj časa ne uspe, bom prej 30. kot bom imela prvega otroka, plani pa so bili trije otroci, s tem, da bi zadnjega rodila okoli 30. leta.

Želje in plani so eno, dejansko stanje pa nekaj povsem drugega.

Imam 31 let in si otroka še ne želiva, zdaj še ne, ampak v roku 5 let ga bova pa najbrž imela oz poskušala zanositi. Se pa strinjava, da bova imela samo enega.
Me pa ne briga mnenje okolice, pa komu je bilo že vse žal ipd, ker halo, a naj imam zdaj otroka zato, da mi ne bo čez 15 let žal, da ga nisem imela prej? Oz. ker je 15 ženske takega mnenja?

Res je po eni strani, po drugi pa so one vandrale okoli, ko so bile mlade, ti si pa svojo mladost posvetila usranim plenicam.[/quote]

In kaj manjka vandranju pri 50ih? Ko si zrel in financno preskrbljen. Msilis, da si takrat ze prestar? A za domace naloge pa nisi prestar?

Prvo pri 27-ih, drugega pri 30-ih, če bo vse po sreči bo naslednji pri 32-ih. Če bi prej začela, bi jih imela ziher 5, tako pač bodo trije. Bova še reskirala kakih 7 let, pol pa si bova spet privoščila kaj samo za naju.

Jaz sem začela že zelo zgodaj:

– prvega že v srednji šoli – že pri 16
– drugega pri 22

Nikoli mi ni bilo žal. Z možem se dobro razumeva, otroka danes že 31 in 25.
Res nisem uživala mladosti, pa toliko bolj uživava danes, ko sva finančno preskrbljena, otroci pa odrasli.

Jaz sem imela pri 27 in pri 28 letih , sedaj imam 43 let in uživam sto na uro.Sem pa še vedno mnenja, da naj ženska otroke rodi do 30 leta.Medicina že ve zakaj.Seveda, če gre vse po naravni poti in hitro.Tukaj niso vključene ženske, ki težko zanosijo.

Meni nima kaj žal bit, ker se prej z možem nisva našla. Začela pri tridesetih.

Če pa dobro premislim, bi bilo bolje prej. Sem imela veliko več energije.

Seveda se ne dam in bom pač pri petdesetih tudi še kakega najstnika ugnala. Kaj čem drugega.

one so šle mlade tja, ti pa ne…

No, jaz odkrito priznam, da mi je žal. Rodila sem pri 42 letih. Od začetka je bilo vse super, ampak samo par let. Težko je. Zelo težko. Veliko težje, kot sem mislila in kot so mi govorili.

one so šle mlade tja, ti pa ne…[/quote]

Ja in? Mlade v Azijo in stare z vozickom po mestu…