V čem je point,
dokler ne bomo istočasno polnili vseh ženskih lukenj z glavicami, bo vedno kje kaj ven letelo iz njih[/quote]
vse se da…. 🙂 sam mal se je treba potrudit[/quote]
emm … OK – ampak meni ni do drugih poraščencev in spahovalcev istočasno ob istem teleščku ☻
sam pa s kvantnim skokom še nisem tako daleč ☺
To si verjetno samo sklepala po svojem, saj ne poznaš vseh. 🙂 ;)[/quote]
Eh ja, kot da si ti kaj drugačen? Mogoče pa ti sklepaš po svoji. Mogoče njo štekaš, mogoče si misliš, da jo, sploh ob dejstvu da nista skupaj celo večnost, ampak mene ziher ne bi nikoli. Torej… ne štekaš žensk v celoti.[/quote]
Usekaš pa kot kobra (ki so ji strup odvzeli). :)) Kaj zdaj mene mešaš poleg, saj nisem nikjer rekel, da kogarkoli štekam. :))
Verjemem pa tudi, da ženska, ki sama sebe ne šteka, nikoli nima občutka, da jo štekajo drugi. Isto velja za moške, da ne bo kakega spolno diskriminatornega nesporazuma. 🙂
Eh ja, kot da si ti kaj drugačen? Mogoče pa ti sklepaš po svoji. Mogoče njo štekaš, mogoče si misliš, da jo, sploh ob dejstvu da nista skupaj celo večnost, ampak mene ziher ne bi nikoli. Torej… ne štekaš žensk v celoti.[/quote]
Usekaš pa kot kobra (ki so ji strup odvzeli). :)) Kaj zdaj mene mešaš poleg, saj nisem nikjer rekel, da kogarkoli štekam. :))
Verjemem pa tudi, da ženska, ki sama sebe ne šteka, nikoli nima občutka, da jo štekajo drugi. Isto velja za moške, da ne bo kakega spolno diskriminatornega nesporazuma. :)[/quote]
Jaz nimam potrebe po tem, da bi me kdo štekal v nulo. Niti nočem tega. Pravzaprav me moti, če kdo kaj preveč stika po moji glavi, mi dela kvazipsihoanalize in si DOMIŠLJA, da me razume.
Sem individualno bitje, ustvarjeno za to, da sem sicer lahko družabna, predvsem pa da znam tudi sama preživet. Koliko se razumem ali ne ni bistveno. Bistvo je v tem, da nisi skregan sam s sabo. Je pa za človeka nujno, da kdaj tudi samega sebe postavi pod vprašaj, da se vpraša kdo je, kam gre. Da zna bit sam s sabo, da si zna postavljat vprašanja in iskat odgovore nanje. Da zna vzpostavit stik sam s sabo.
Veliko ljudi misli, da razumejo sami sebe, ampak to samo zato, ker živijo površno, ker se nikoli niti ne zazrejo vase. Vedno nekam divjajo, iščejo neka silna doživetja, da se nafilajo z življenjsko energijo, se bolj ukvarjajo z drugimi kot s sabo, nikoli pa ne razmišljajo o tem, kaj nosijo v sebi. Podobno je v odnosu do drugih. Včasih dva partnerja, kimavca, mislita, da imata idealno zvezo, da se odličino razumeta. Potem pa nekega dne z grozo ugotovita, da se sploh ne poznata. In če misliš, da je nekaj let dovolj, da nekoga spoznaš, se motiš. Tudi tisti, ki so z nekom preživeli skoraj celo življenje, so tudi po 50 letih skupnega življenja še lahko pri partnerju odkrili kaj novega.
Forum je zaprt za komentiranje.