uspavanje dojenčkov z jokom

Včeraj je bila pri meni prijateljica, ki svojega 1,5 meseca starega dojenčka že od rojstva uspava po sistemu, da otrok joka dokler ne zaspi.

Recimo: Po treh urah spanja otročka zbudi, potem ga nahrani, 20 minut vsaj otroka drži pokonci, da ne zaspi, če pa ni zaspan, pa je lahko pokonci tudi do 45 minut, ene ure. Potem ga da v posteljo, kjer otrok joka do 15 minut, preden zaspi. Če joka več kot 15 minut, preveri kaj je narobe, ali je moker, pokakan, ga zebe, more podret kupček, mu je vroče… Od tega trenutka dalje, ga da spet v posteljo in otrok spet lahko joka do 15 minut, če ne zaspi, ga spet preveri.

Tudi sama imam skoraj isto starega otroka. Sama ga uspavam tako, da ga dam v posteljo in stojim zraven, pa držim dudo, ali božam, večino časa, splih ponoči, pa tako zaspi tisti trenutek ko ga položim v posteljo.

Sama sem bila vedno proti tej metodi uspavanja z jokom, tempiranja otroka na ure, treniranje spanje, držanje budnosti, ampaaaaak… dejansko je stanje tako, da je moj otrok čez dan nonstop buden, tečen, nenaspan, jokav… Njen pa zadovoljen, prijeten, naspan, nejokav otrok.

Prav tako se moj zbuja ponoči na 3 ure za hranjenje, njen prespi dobesedno celo noč. Prvo rundo mu pusti spat, kolikor želi, drugo ga potem naprej zbuja…

In je včeraj rekla, da bo poskusila tudi z mojim otročkom uspavanje z jokom in zbujanje… Pa se mi je zraven srce trgalo, ampak otrok mi je res zaspal in bil manj siten. potem zvečer sva imela s fantom dovolj joka in sva se odločila, da se tega ne bova šla.

Vseeno pa je v meni dvom, vidim njenega zadovoljnega otroka in vidim mojega sitnega, neprespanega otroka. Vidim, da bo ona imela čas zase, jaz pa do 2 let nobenega ritma očitno.

Torej, če je otrok sit, previt, ga ne zebe, mu ni vroče… naj bi poteboval samo spanje in joka, ker je zaspan.

Jaz pa ne vem, kaj pa potreba po varnosti, ljubkovanju , sesanju. Zaspi, ker se od joka utrudi ali joka ker je zaspan ?

J ekatera tako uspavala?

Ps. prijateljico sem prosila, če lahko objavim tole temo in ve zanjo. Je ne obiram, ampak želim mnenja o metodi, ker sem res v dvomih, ker moj otrok čez dan res nonstop bedi in ne vem če ni večja škoda, da cel dan tečnari kot da bi 10 minut jokal, preden zaspi. Hvala

Kot prvo se mi zdi njen otroček absolutno premajhen za strog ritem. To se po moje lahko začne urejati šele po 3. mesecu. Tako majhnega otroka lahko tare še marsikaj drugega kot utrujenost.
15 minut se mi zdi malo dolga, načeloma pa tudi jaz mislim, da ni z jokom pred spanjem nič narobe in da ne izraža nobene hude potrebe po cartanju. Tega je lahko tudi čez dan dovolj.
Otrok je pač siten, utrujen, pa ne zna povedati drugače. Če ga cartaš in nosiš okoli, obdobje do spanja samo podaljšaš, ker se spet razčuje. Potem se seveda tako navadi, da drugače ne zna zaspati, spanje poveže z nošnjo in krog je sklenjen. Ampak s tem vprašanjem se pri enomesečniku res še ne bi smeli ubadati.

na kratko – na žalost je bog namenil tako, da lahk ima vsak otroka. žal.

njo bi jaz obesila za noge in pustila bingljat dokler ne zaspi!

Ta metoda, ki jo izvaja tvoja prijateljica je zame trening, kar je daleč od ljubečega materinstva. Trenig pa je zame primeren za šolarje pri obšolskih dejavnostih (2-4 urice tedensko), vse ostalo je prisila.

In kakšna bi bila ti po 15 minutah jokanja??ja otrok spi,ker je čist izmučen.
Čisto po domače takšni babnici bi jaz vrat zavila.

otrok potrebuje mamo,potrebuje njeno toplino.ljubezen.IN ne da ga pusti jokat ,da ima ona mir!!!

Poglej draga mamica, otrok ima več oblik joka! Ja, seveda lahko otroka pustiš jokati, če je njegov jok tak, da te preverja, se igra s teboj,preizkuša… da jok ni tisti, ko gre zares, ko se res joka na način od žalosti, hudega, bolečine in se ti srce para in takrat seveda ga vzameš v naročje, ker ga moraš. Ampak tak jok je redek, ponavadi ko ga kaj boli, ko mu gre res nekaj fejst narobe. Drugače pa je “navadni” jok, prej igranje in preizkušanje nas, mal pojoka, pa čaka in spet jok in čaka in seveda slej ko prej zaspi in čez teden dni je spanje brez problema, če si strikten. Ali je jok od trme, se dere, vrešči, kriči in hoče ven, hoče tebe, pa zopet po nekaj minutah zaspi in se navadi rednega spanja in načina, da gre lepo v posteljo spat in čao. In podobni primeri. Ampak tule gre za zelo malega otročka, ki je iz dneva dan še različen, mali je in šele spoznavate ga, mogoče celo ne poznate še njegovega joka, kdaj gre zares in kdaj ne, če pa ga poznate, pa le mirno, nič hudega mu ne bo, če bo malo minut jokal, greste spet k njemu, ga pobožate, pššš, spančkamo in greste ven, če se boste tega držali, verjemite, da bo čez teden, 14 dni mir, ampak kaj ko je otrok tudi le človek in je dons tak, jutri lahko čisto drugačen. zato vsak na svoj način. desjtvo pa je, da otrok mora spat, sploh tako mali, če je otrok neprespan je siten, smo zoprni vsi, torej na začetku uberite pot pri kateri bo najprej otrok, da se bo res naspal, največkrat je to pot, kjer zaspite ob otročku, se podojite in spite, saj morate počivat tudi vi, kasneje po nekaj mesecih pa že vidiš kdaj lahko ubereš bolj resni red, tako je moje mnenje. V nobenem primeru pa ne smeš pustiti otroka jokati, ko joka “zares”, kajti takrat je pa več škode kot koristi, če mu to delaš. če pa joka cmih sem in cmih tja, ko te “heca” pa ni hudega sem in tja mal joka. Sam redki smo starši, ki to zdržimo;)) Ljubezen, varnost, ljubkovanje, sesanje ima otrok vedno, kajne??? To dobi pred spamnjem, to dobiva skoz, ko je treba spat je treba pa uvesti slej ko prej en red in nato drzat tak ritem in le tako otrok točno ve, aha zdaj gre zares, gremo počivat. In prav zato, ker ljubimo svojega otroka, je treba zanj narediti vse to, ampak vsak pozna svojega otroka in le ti kot starš veš kaj je zanj najbolje, poznaš njegov jok in veš do kje so meje… jaz sem pri tako malem otročku delala tako, da sva se podojila ko se je prebudil, zajokal, se previla, pocrkljala in ponavadi je po drugem dojenju že zaspal in nato duda ali brez dude in nazaj v zibko in enako je veljalo ponoči, ja, na tri urce je šlo pri tako malem otroku. Nato pa na čedalje manj in nato pride obdobje ko se zvečer skopate, pizama, večerja- ornk najeste, mal masaže;)), ritual pravljica, crkljanje in nato spanje celo noč. Po tednu dni takega vedno enakega ritma, tudi časa, otrok dobro vse kaj ga čaka in je spanje brez problema. Ampak ne bit neučakana, šele na začetku te poti ste, uživajte z otrokom!

Skrajno neprimerno početje.To je mučenje dojenčka!!!!Naj za to izve babca in še center za socialno delo.

Moj otrok in njen, sta zaspala tako, da sta se na začetku res jokala malo, potem vedno bolj, dokler se ne začneta dobesedno davit in ona pravi, da ko pride vrhunec, je to malo pred tem ko otrok zaspi.

In ja, to me zanima, ali ni huje, da je moj otrok cel dan nenaspan in tečen, njen pa samo 10 minut pred spanjem?

Joj, sama nikoli nisem ne zbujala dojenčice, niti je nisem puščala, da se joka. Patronažna mi je rekla, da MORAJO jest na 3 ure, ampak je nisem niti za en dan poslušala, ker sem hčerkico vedno pustila, da spi, naj bo to 2 ali tudi 4,5 ure. Zaspala je vedno sama, ko je bila utrujena, če je pa jokala, sva jo dala v voziček in zibanje jo je pomirilo. Nikoli je pa nisva pretirano nosila po rokah, sploh ponoči ne. Ko se je ponoči podojila, sem jo dala v posteljico in je zaspala, če pa ni zaspala, pa sem jo imela ob sebi, malo božala in “ššš…” in sva skupaj zaspali.

Seveda otrok zaspi, saj je jok zelo utrudljiv. Morda celo res bolje spi, ker se je z jokom pač utrudil.

Jaz ti svetujem, da prebereš kakšno knjigo o dojenčkih (priporočam “Otroci so tega vredni”) in se potem odločaš – ne le na podlagi mnenja tvoje prijateljice in MON-ovk.

Meni je pri vseh odločitvah glede moje hčere kot novorojenčice (poleg materinskega instinkta, na katerega sem se 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} zanašala) najbolj pomagal nasvet moje patronažne sestre:

“Zamislite si, da ste bili celo življenje na popolnoma varnem, toplem in udobnem kraju, kjer so bile vse vaše potrebe vedno zadovoljene, potem pa vas nenadoma preselijo na Luno – kjer je vse novo, nimate vedno pri roki hrane, ko ste lačni, ne odeje, ko vas zebe, prvič vas celo kaj boli in predvsem – vse je novo, neznano in zdi se vam, da nevarno.

Ali bi si želeli, da se takrat stiskate v nek znan in varen objem iz Zemlje, ali bi vam bilo ljubše, da se vas pušča same? In v katerem primeru bi začutili varnost in postopoma tudi zaupanje do novega sveta – Lune, kje pa bi ostali prestrašeni še dolgo časa?”

Verjetno je povsem odveč povedati, da sem se jaz prvo leto v celoti odzivala na dojenčkove potrebe in želje (ki so predvsem potrebe po varnosti, bližini, znanemu).

Pa ni bila hči prav nič “razvajena” (karkoli to pri enoletnem otroku sploh pomeni), brez težav je hodila v jasli (od 1. leta dalje), mi pustila, da kuham in opravljam druga gospodinjska dela, sama se je brez težav zaigrala in predvsem, kar mi je bilo najpomembneje – bila je zaupljiv, nasmejan, radoveden in dobrovoljen otrok.

Resnično upam, da je tole provokacija, kajti tako ravnanje s 1,5 mesečnim dojenčkom terja, da se o tem obvesti pristojne institucije ali vsaj pediatra. Gre namreč za zanemarjanje otroka (v smislu zadovoljevanja njegovih čustvenih potreb).

napisali ste:

Moj otrok in njen, sta zaspala tako, da sta se na začetku res jokala malo, potem vedno bolj, dokler se ne začneta dobesedno davit in ona pravi, da ko pride vrhunec, je to malo pred tem ko otrok zaspi.

————-
težko je to pametovat , ampak po tem kar ste opisali, meni to deluje že na hud jok in seveda bo otrok zaspal od vsega hudega, sploh tako malo dete in priznam, jaz se tega načina ne bi šla, kajti kaj če se zgodi kaj hudega zaradi pustiti otroka na tak način jokat. To je oblika joka zaradi hudega, bolečin, ko je že tako hudo, da se davi, hudo diha in če ga boste poslušali ko bo tak otrok potem zaspal, boste lahko še več kot pol ure poslušali kako hlipa, težko diha, vzdihuje…

Jaz se tega ne bi šla, to ni pravi način, vaš otroček je premali za kaj takega res! pa itak to mati, ki ljubi svojega otroka ne more prenest, poslušat ta hudi jok, da se otrok davi, ma lepo vas prosim no. ne rečem kasneje, ko se dveletnik-3 tudi zna dreti iz trme in zaradi tega zna tudi davit, ampak enomesečnik, ne se igrat takih iger, se znajo tragično končat!

otrok je devet mesecev v trebuščku, kjer ga varno ziba mamina maternica, potem pa pride na svet kjer ga surovina od njegove mame prične navajat na vojaški sistem- jej zdaj. spi zdaj.
meni se para srce ko berem takšne zgodbe.
Mamice imamo porodniški dopust zato da smo predvsem na voljo svojemu otroku. seveda to ne pomeni da se mu povsem podredimo in pustimo izsiljevati ampak otrok v prvem letu res še ne ve dobro kaj je to izsiljevanje. Prosim nikar ne postopi tako kot tvoja prijateljica ampak bodi nežna s svojim dojenčkom, stiskaj in crklaj ga veliko tudi takrat ko ni tečen. Otroci so mali angelčki in vse kar rabijo je veliko ljubezni in nežnosti.
Seveda nekateri otroci so bolj nekateri manj občutljivi, moj prvi npr. je imel strašne krče in je še danes veliko bolj občutljiv kot njegova sestrica in sem ga zaredi tega tudi veliko več crkljala. ona je pa po istem sistemu uspavanja (dojenje do spanja ali pa zibanje v naročju z prepevanjem uspavank) vedno hitro zaspala. In čez dan sta bila večinoma oba dobre volje.
Še sploh če sem upoštevala njun ritem spanja in hranjenja.

Očitno, da temu otroku nič ne manjka, če je čez dam zadovoljen in dobre volje. Jaz bi delala nekaj vmes. Ne bi ga pustila 15 minut jokati, če pa par minut joka, pa nič narobe, ni treba da takoj skočiš, ko malo zajoka. Neka srednja pot torej. lp

pa še to sem hotela napisat. Ljudje vsi rabimo sočloveka. Jaz se še vedno zelo rada pocrkljam vsak dan in če se jokam še bolj rabim nekoga da me objame. Samo postavi se v otrokovo kožo. On rabi crkljanje še 100krat bolj kot ti.

Tudi jaz se z njenim načinom ne strinjam.

Kot prvo naj ti napišem to, da je VSAK otrok drugačen. Kar pomeni, da to, da ti svojega začneš uspavati na njen način niti slučajno ne pomeni, da bo potem tudi tvoj ves vesel.

Ti povem, kako sem ga jaz uspavala, da se je navadil sam zaspati. Ko je bil utrujen (po občutku, ko se mi je zdelo, da je zaspan in niti slučajno nisem gledala na uro) sem ga malo pocrkljala, nato pa položila v posteljico. In šla. Večinoma se je potem začel “pogovarjati”, godrnjati. Dokler je bilo tako, sem ga pustila. Če se je začel jokati sem šl takoj tja, mu dala dudivo, ga pobožala. Včasih sem ga tudi vzela ven in stisnila k sebi. In potem sem ga spet položila v posteljico. In ga pustila do joka. Nikoli dlje! Tako sem hodila k njemu recimo po 5x. Potem je zaspal. Brez joka.

Se strinjam s predhodnicami, da tak način ni dober za otroka. Zanje je namreč potreba po bližini, fizičnem kontaktu z mamo (ali nekoga bližnjega) tako pomemben kot hrana.

Ne, se ne strinjam z načinom, sploh pa pr tej starosti. Ježeš, no..
Naš je bil sicer priden dojenček, in je tako mičken zaspal brez problema. Zdaj (star 16 mesecev) pa zvečer ne zaspi več sam. Se uležem zraven, se malo pocrtava in zaspi. Brez joka in dretja. Vse skupaj traja od 10 do 15 minut. Sem provala enkrat vmes na tak način ja, ma se ni obneslo. Je bil mali že 14 dni tako bogi, da sem kmalu ugotovila, da pr nas to pač ne gre.

Jaz sem samo enkrat otroka pustila jokati ponoči – pri petih mesecih, ko nisem zmogla več zbujanja. Ravno nekje po 15 minutah je zaspal. Pri naslednjem zbujanju sem ga vzela k sebi in videla, da je jokal tako močno, da se mu je iz nosu ulila kri. Takrat sem to naredila prvič in zadnjič.

Hvala za mnenja. Tudi jaz sem bila ful proti temu in seveda sem tudi sedaj, tega se ne grem več, jaz sem pač za ljubeč odnos, pa to da dojenček določa ritem, samo res je da kar sem videla, je zaenkrat tako, da je moj petkrat bolj siten kot njen.

Tudi jaz včeraj ko je jokal 20 minut, sem imela dovolj, letela ponj, otrok se je tresel, komaj prišel do zraka, potem pa se v naročju umiril tako, da mu ni trznila niti mišica, niti premaknil se ni, s široko odprtimi očkami se je stisnil k meni, ko sem premaknila glavo, jo je tudi sam premaknil k meni in to petkrat kot bi se bal, da mu bom ušla.

Včeraj sem potem jokala pol ure skupaj, ker sem se počutila najslabša mama na svetu, da sem prizadela svojega otroka. Ampak dejstvo je, da tudi psihologi nekateri priporočajo tak način uspavanja!

15 min joka za dvomesečnika je veliko preveč, 2-3 min pa nista čisto nič narobe. Otroček se mora tudi zaspati naučiti in če 2-3 min malo gode, jamra, negoduje mu to čisto nič ne škodi. Drugo pa je, če je otrok ves zaripel od joka in dejansko od izčrpanosti zaspi. Tega ne odobrovam in tudi ne prakticiram.

Ne odobrava in en prakticiram tudi druge skrajnosti, ko je otrok mali diktator in ga nosijo za vsak pisk, ga za vsak pisk pristavijo na dojko, cincajo, guncajo. Otrok rabi včasih tudi zgolj mir, da se ga pusti pri miru, da se na svoj način umiri. Pa magari, če se zato par minut joka.

Kaj boš sama s svojim otrokom, se boš morala sama odločit, jaz sm izbrala eno srednjo pot. Pri nobenem nisem skakala na vsak glasek. Tudi jokat pustim 2-3 min, ap ne samo pred spanjem, tudi če gre za jok iz trme, ko bi -seveda že večji plazilček -rad nekaj, kar ni zanj. Vsaka mama prepozna jok svojega otročka, s katerim ji nekaj sporoča. Seveda je treba zadovoljit tudi potrebo po bližini, vendar imamo tudi matere svoje potrebe, ki ob upoštevanju izključno samo otrokovih potreb, kmalu ostanejo neizpolnjene ne samo prve tedne, ampak mesece in mesece, včasih celo leta. Jaz sem uvajala red obema, nikoli nisem zbujala za hrano, ker sta oba solidno jedla, nikoli nisem otroka držala budnega, če bi spal,edino za kakih 15 min morda, če je bila kak nuja, drugače sem sledila otroku. Prvi je bil en kompliciran otrok brez rutine in reda, petarda na kvadrat, ki nikoli ni utegnil ne spat in ne jest, drugi je bolj “mother friedly” in se je lepo ujel v ritem na 3 ure, je pa v njem še danes, ko so ga njegovi vrstniki že prerasli. Prbl. na 3 ure je in na 3-4 ure “akcije” spi. “Urnik” sem po kapljicah vpeljevala po 3. mes. Npr. vsak dan 5 min kasneje spat ali 5 min kasneje jest ipd. Do pred kratkim in je zaspal in spal sam, v 3 minutah ga je zmanjaklo ob godenju in jamranju. Zdaj smo imeli 6 tednov štale s spanjem, zdaj gre spet na bolje.

Ne vem, jaz pač nisem zgolj in samo mama, pa tudi nisem mama samo enemu otroku, tudi drugi me rabi. To, da si tam samo za dojenčka, medtem ko večji lahko vedno čaka, je hudo krivično. Če pa hočeš poskrbet za oba, rabiš vsaj en približen red, vsaj en približen ritem, a je to na 3 ure, na več ali manj, je pa stvar otročka in njegove mame.

H konkretnemu primeru bi rekla samo to: 15 min je absolutno preveč. Če pa je otroček sicer zadovoljen, dobro razpoložen, očitno neke hude škode ne trpi.

Tistega s CSDji pa niti komnetirat ni vredno.

Sama sem vzela za sveto mnenje psihologa, ki je rekel, da pri otroku do prvega leta nima smisla vzpostavljati nekega prisilnega reda, ker ga v tem obdobju ne moreš razvaditi – otrok do prvega leta torej potrebuje veliko crkljanja in da so zadovoljene njegove potrebe.

Saj to smo vedeli že od štarta.:) Da namreč samo iščeš potrditev za to, da je prijateljičin odnos skrajno napačen.

Drugače pa se čisto strinjam s Skr bno. Tudi glede CSD-jev.:))))

Opa, frca to pa ne. Jaz vem, vidim, da je napačen za mojega otroka, ali pa morda tudi ne, še vedno malo kolebam med enim in drugim.

Vidim pa, da pri njenem otroku popolnoma deluje. Ker če bi videli njenega otročka in mojega, bi si rekli, da jaz zagotovo nekaj počnem narobe, ker tako sitnega kot je moj in tako pridnega in mirnega kot je njen, težko najdeš dve takšni skrajnosti.

Tako da… Sploh pa sva dobri prijateljici in vse kar pišem tu, ve tudi ona, tako da nekih zaključkov ne rabiš delat.

Res pa je, da sem si verjetno potihem ali pa na glas želela, da rečete: ja čeprav je tvoj nenaspan in siten, to ni prav da delaš, da res zgubim tisti kanček dvoma, ki mi pravi : poskusi vsaj še en dan uspavat otročka na ta način…

Tako so bile “vzgojene” cele generacije otrok (od nas, malo starejših tu na forumu, naših staršev, starih staršev). Večino starih staršev bi torej zdaj, ko vemo, kako se stvari prav streže, lahko obesili …
(sama nisem pristaš take rutinske – trening vzgoje in mi je bilo prav neverjetno, ko mi je moja mama po rojstvu prvorojenke pripovedovala skoraj identično kot je prvo pismo v tej temi).

Tako obnašanje tvoje prijateljice bi jaz prijavila.
Otroka zbuja, da ga nahrani (ali je nedonošenček?), potem spet ga pušča, da redno v joku (in stresu) zaspi. Koliko je ženska stara?
Kaj ta ženska sploh ve, kaj otroku s tem počne?
Pa boga milega, zakaj so lahko starši taki kreteni??

pa jasno.
Pustimo ob strani dejstvo, da je otrok izrazito čustveno bitje, ki si poleg hrane in toplote najbolj želi toplino objema, dotika in nežnosti.
Ampak, če je mati čustveno nepismena, potem tega seveda ne ve.
In otrok je na dobri poti, da postane čustven imbecil.