Usoda Bukle
Hm, ali ste brali uvodnik v zadnjo številko Bukle?
Meni je Bukla pomembna reč, naposled je edino mesto, kjer človek na enem mestu dobi kar lep delež informacij o novih knjigah. Tudi to, da je brezplačno na voljo na toliko mestih, se mi zdi neverjetno dragoceno …
Vsekakor je vrhunska norost, da Ministrstvo za kulturo takšni publikaciji ni namenilo niti tolarja podpore.
Zadnji del uvodnika gre namreč takole:
“Naj nedogodek leta – revija Bukla ni dobila podpore na medijskem razpisu Ministrstva za kulturo. Zato je ta dvojna številka izšla brez njegove podpore. Pred nekaj leti sem moral ne prav dobre volje zapisati rekviem za Revijo o knjigi. Ga bom – glede na to da se Bukla srednjeročno ne more pokrivati zgolj s komercialnimi oglasi – kmalu moral tudi za Buklo? Morda, ampak jamrali ne bomo. Če namreč Bukla v poldrugem letu svojega obstoja ni že sama po sebi dokazala svoje vrednosti, potem je ne more dokazati niti nekaj dodatnih argumentov. Raje bomo (kot kaže tale dvojna številka trojnega obsega) malce filmsko, a vseeno povsem resnično, razmišljali podobno kot newyorški policist John McClane, ko se je v Los Angelesu znašel v skoraj brezizhodnem položaju – če nam je že usojeno umreti, bomo umrli pokončno!”
No, gotovo so še kake poti, kako Buklo ohraniti pri življenju, in najbrž bodo o tem tudi razmislili. Bi mi bilo pa žal, če bi mrtvo hladno vrgli puško v koruzo, kao keša ni, oglasov pa tudi ne dovolj.
To je edini brazplačnik, za katerega ni škoda papirja, na katerem je natisnjen. Je res, da bi bila lahko Bukla še boljša, ampak dokler je edina – je pač najboljša in potrebna. Sploh zato, ker se je med ljudmi prijela, to pa je najdragocenejše. Pomislimo samo na to, kako se morajo druge revije – tudi brezplačniki – sicer boriti za vsakega bralca … Sveže Bukle so pa zginevala kot vroče žemljice, medtem ko se številne druge publikacije samo valjajo in nabirajo prah. In to je vroč podatek, ki bi ga vsakdo, ki se “gre” revijo, MORAL znati nekako unovčiti.
Menim, da bi bilo smiselno uvesti nekaj v smislu nekakšnega sklada, v katerega bi po svojih močeh vlagali vsi, ki imajo od Bukle posredno ali neposredno korist, a si ne morejo privoščiti rednega oglaševanja (manjše založbe, knjigarji, tiskarji ipd.).
Nemara bi lahko uvedli tudi nekakšno “prostovoljno članarino” – za bralce, ki so za obstoj Bukle pripravljeni odšteti kak tolar. Ta članarina pa ni nujno, da pomeni fiksno vsoto, ampak možnost “od x do y €” – pač vsakdo po svojih močeh, glede na to, kakšna sta njegov status in finančni položaj.
Se pridružujem razočaranju nad novico. Všeč mi je distribucija; vestno točno prideš v lokal, čakaš na zamudnika ali zamudnico in lepo prebereš brezplačni izvod.
No, tudi plačal bi ga tam na licu mesta.
Sem pa skeptičen do variante s prispevkom, verjetno kalkulacija ne bi znesla. Morda bi bila možnost e- oblika? Samo potem odpade…beri še enkrat začetek, če si pozabljive sorte .