Urejenost v službi
Punce, nekaj me zanima.
Sama sem zelo rada “kamot “v svojih cunjah. Tudi v službi. Moj stil je športen (kavbojke, majčke…). In tudi službo sem si vedno iskala takšno, kjer mi niti pod razno ne bo treba pazit na svoj imidž in se bom zaradi tega dobro počutila (sem pred diplomo).
Moja prijateljica opravlja delo finančnika v “firmi” (ne bom delala reklame), ki prodajajo kar prestižna modna oblačila in razumljivo je, da je tudi v pisarni vedno urejena (njihove drage cunjice, obvezno petke…). Meni se ženska prav smili. Takoj, ko pride domov, se obleče v trenerke, si oddahne od petk… P.S. Šef firme tudi zaposluje samo ženske, ki dobro zgledajo – torej, če ima katera kakšno kilo preveč, odpade na celi črti.
Kako ženske, ki ste po duši bolj na easy prenašate to pritisk, da je treba v službi biti urejen do zadnjega lasu? Ker jaz ga ne bi mogla. Res ne. Ali ta pritisk o urejenosti sčasoma vpliva tudi na oblačenje v prostem času? Nam služba narekuje osebni stil oblačenja?
Hvala za mnenje.
Jaz tudi še študiram. V kostimih, petkah imam občutek, da to nisem jaz. Paziti moram kako hodim, kam se vsedem, kako se vsedem, …
Pa tiste monotone barve, da me kar zmrazi.
Obožujem komfort. Rada imam platnene hlače, mehke majčke, športne natikače,…
Ne bi pa rekla, da potem ta stil vpliva na stil oblačenja v prostem času. brat je manager, pa se za službo upedena ko hudiča. Doma pa je tako cool obelečen, da ni res. Obožuje vse kar je od firme By Andraž in super zgleda.
Res pa je, da imam nekaj znancev, ki ravno tako hodijo uštimani v oblekah v službo, v prostem času pa so slika mojega ata :(((((((( temno modre trenirke, polo majčke, vse barve sive ali bež, pa take natikače da sploh je po mojem dobil sinior popust :)))))))
Lp
M
Zakaj pa bi morala biti v monotonih barvah, ce imas kostim? Saj kostimi obstaja v vec barvah in imas za zraven milijon modnih dodatkov. Pa ne govorim samo o kostimih, ampak o varianti elegantno oblecen, kar so lahko tudi recimo krilo pod koleni, visoke pete, bluza, ki je krojena po postavi… In recimo rutica za vratom ali kaksna odstekana ogrlica in uhani. Saj ni treba, da zgledas stara 100 let, ce se elegantno obleces.
Jaz sem med srečnicami, ki delajo doma, tako da mi na to sploh ni treba mislit. Je pa res, da sem si tudi doma postavila nekakšen “oblačilni kodeks”. Ne dovolim si trenirke; najbrž bi si jo, če bi morala čez dan delati v kostimu, tako pa se bojim, da bi se čisto in dokončno zanemarila. Delam v kavbojkah, pulijih/majčkah …
Jaz pa pravim tako: Sama sem v taki službi, kjer je bolje, da nisem preveč spedenana, ker se hitro umažem. Pa mi je zelo hudo. Tako rada bi kdaj kaj lepega oblekla…. Med tednom sem več ali manj v službi in tako imam samo med vikendom možnost, da se malo lepše oblečem. Jaz se včasih prav obupno počutim, ker ne morem za v službo obleči kakšnega kostima (pa saj so lahko tudi športno elegantni, res ni treba da v njih izgledaš 100 let star, tako kot pravi Pinarr).
Torej 100 ljudi 101 okus. No, še sreča……
Jaz pa sem rada v službi urejena in se dobro počutim. Za šport sem seveda v primernih oblačilih za posedanjem pred TV pa sem spet drugačna. Sem pa opazila, da se eni nikoli ne znajo urediti in tudi ko se zrihtajo je to bolj na silo. Menim, da je občutek za oblačenje v 90 procentih prirojen in se ga ne da naučiti. Če imaš smisel za obleko se lahko na nek način izraziš in je to del tebe. Ljudje, ki se po sili uredijo so vedno pretirano modni in nekako vsiljivi in vidiš samo obleko , ki ni del tistega, ki jo nosi. Hujše kot oblačenje brez okusa pa je zanemarjenost – noeprani lasje, vonj po potu, grda koža, debela plast pudra, zadah iz ust…
No, tud v moji službi je džins nezaželen, seveda pa je obvezna splošna urejenost, kakih drugih strogih navodil pa nimamo. Js osebno sem rada vedno urejena, od nog do glave, pa ni treba, da sm vedno v kostimčku. Doma pa sm bolj udobno oblečena, vendar trenirka nikakor ni moja obvezna domača oprava, ponavad kake bolj udobne hlače, majčka.
Madona ste se razgovorle.Meni pa ni nikoli obleka naredila človeka,..
Važno, da je čista in ni raztrgana, no pa da se ne oblečeš čist pisano kot kak cigan ( rom se opravičujem).
Sicer pa danes prodajajo že vse sorte, tudi športno je lahko že elegantno.
Res me pa razjezi, da se nekateri vtikajo kako je kdo oblečen,.. pa kaj jih ***** briga kaj si jaz nataknem nase, pa če paše skup al pa ne,…
Pa pravila me jezijo, ko kake firme napišejo okrožnico kako naj se delavci oblečejo, ja halo, glih zdej boš mogu tud vdihnt in izdihnt zrak kot bodo oni napisal, ma dej nehi no,…
Sicer pa lep dan vsem
Jaz sem živa katastrofa! Ne znam pa ne znam se oblečt! Saj sem vedno čista, skladnih barv in vzorcev, samo nikakor ne dosežem tistega učinka, da bi na meni obleka izgledala tako kot mora, da bi izgledala urejena ženska.
Jaz tako pravim, če človek zna nosit, nosi tudi cunjo tako, da na njem izgleda kot dragoceno oblačilo. Jaz pa ravno obratno, tudi v obleki za sto jurjev izgledam kot v kavbojkah za deset. Ohhh…
Da ne bo izgledalo, da si kar nekaj zmišljujem naj povem, da nas je naša
firma poslala na seminar poslovne komunikacije in precej časa so posvetili tudi zunanjemu videzu zaposlenih. Mini obtisnjena krila, dekolteji, odkrita ramena, sandalci, gole noge … to absolutno ne sodi v poslovi svet!
Ali pa imaš kakšno firmo, ki se ukvarja z …..
lep dan!
Forum je zaprt za komentiranje.