Pozdravljeni,

imela bi eno načelno vprašanje: ali lahko v besedilu, v katerem govorim o dogajanju v preteklosti, mešam čase (sedanjik in preteklik), da bi vse skupaj zvenelo bolj privlačno, konkretno recimo:

Leta 1950 izide njegov prvi roman, ki takoj vzbudi pozornost kritikov, le dve leti pozneje pa je že bil stalen gost kulturnih oddaj angleške televizije.

Ali pa bi bilo bolje, da dam vse v preteklik?
Ali vse v sedanjik?

Hvala vsem za mnenja!

Jaz predlagam, da izbereš en čas – ali t.i. dramatični sedanjik ali preteklik – in vztrajaš pri njem do konca besedila.

Se strinjam s predhodnico, izbereš enega in se ga držiš.
Pri npr. zgodovinopisnih besedilih pa je izrecno treba uporabljati preteklik, nam je nekoč povedal neki profesor.
Sama imam s tem precej težav, hitro izgubim občutek za doslednost in kar preskakujem iz sedanjika v preteklik.

Hvala obema!
Saj se mi je zdelo – sem namreč samo sebe zalotila, da mešam čase in sem zdaj, ko pregledujem, v dilemi, kako in kaj. Bom poenotila.

Ne vem no, ko naletim na dramatični sedanjik brez potrebe, zadevo neham brati.

Se strinjam z Bobom, tudi meni – tako kot bralki na splošno kot lektorici – tako imenovani dramatični sedanjik ne sede, preprosto ga ne uporabljam, niti mi ni všeč: Leta 1950 dobi diplomo … To je zame kot nekakšen jezik vesoljcev. 🙂 V takih primerih ostajam izključno pri pretekliku.