Upam, da nisem špilferderber…
……če vam vsem skupaj na kratko povem vtise s perfektno organiziranega srečanja kuharic in kuharjev v Trzinu. Zaradi nenapovedanih obiskov sem namreč morala žal predčasno zapustiti prijetno druščino in ne morem si kaj, da ne bi čestitala vsem, ki so (smo) uspešno vrteli kuhalnice in pripravljali solate, pitulice, namaze…. Me prav zanima, kaj bo Babi v nadaljevanju sčarala iz rib in školjk, ki jih je prinesla s seboj in smo jih kolektivno čistili.
Da sploh ne govorim o izvrstnem vinu, s katerim sta nas Primož in Miele stimulirala!
Torej, moje obiske sem sprejela s “pitulicami a la Babi” (si videla, Babi, kako nazorno si vodila projekt?) in s korenčkovo-jogurtovim napitkom, neke vrste sorbetom (katera je že imela komando nad tem?). Zadetek v polno, kaj pa drugega?!
Tako in tako bosta Primož in Babi izčrpno poročala o celotnem dogajanju in nas založila z recepti. Toplo priporočam vsem, da pridete na ponovitev (ali nadaljevanje?).
Aja, in kakšna je Babi?
Z eno besedo – krasna. Urejena in vitalna, prijetna, komunikativna, polna znanja…. Shecajte jo, naj dovoli objavo slik s srečanja, pa jo boste videli!
Lep kuharski pozdrav,
Modra
Tud midve s Špelco sva že doma:)) Najedli sva se, pa še našega atija doma sva nahranili in je komaj uspel hvalit tako je zmazal vse kar sva mu prinesli. Najbolj je pohvalil kostanjevo pecivo:))
Bilo pa je…:)) Jaz sem tokrat sicer bolj od strani le opazovala in uživala v vzdušju in polni mizi. V tako prijetni skupini ljudi že dolgo nisem bila. Babi je nežno obvladala vse in vsi smo jo ubogali:))) Mislim, da sem vmes ujela njene besede, češ da si je ne smemo zapomniti samo kot kuharice. Ne bomo Babi:))) So ljudje, ki se nas s svojo bližino dotaknejo na prav poseben način in nam za vselej spremenijo ritem korakov. Zame je to tudi Babi:)) Oseba, ki ti vlije upanje že če jo samo poznaš. V polni kuhinji ljudi je za vsakogar našla besedo, si zapomnila vsa imena in prijazno kontrolirala celo vojsko kuharjev tako da je vsak vedel kaj je njegova naloga in jo opravil točno ob pravem času. Ma, jaz še svojih loncev včasih ne obvladam:)))
Babi, če bi jaz danes ilustrirala Rdečo kapico, bi za njeno babico uporabila tvoj lik; samo po moje bi ti še volka prijazno ukrotila:))
Hvala Primož, Babi in ostali, upam da bomo to še kdaj ponovili. Se javim za pomivanje posode, ko sem tokrat vse prešpricala:))
LP Barb
Hehehe… bilo je res enkratno… Tudi sama sem morala iti prej domov, tako, da so mi ribice in rakci ušli.
So pa zato pitulice zakon in komaj čakam, da jih pripravim doma. V bistvu sem si jih predstavlajla čisto drugače.
Je pa Babi res zakon. Svojevrstna posebitev tega kar napiše in kako napiše!
p.s.
prosim vse, ki so bili na srečanju in so prinesli pecivo naj pošljejo svoej recepte!!!
lp
Nika
Da še jaz dodam svoje vtise. Ne vem, kje naj začnem – pri Babi ali pri fenomenalnih rakcih :)))))) Vsi so namreč zakon ;))
Res je bilo prijetno srečanje – tako zaradi odlične družbe kot seveda zaradi noro dobrih specialitet (Primož bo pomojem še v spanju govoril – “kok je dobr – ko pr norcih…” :)))
Hvala vsem za lep popoldan (+večer) in se že veselim naslednjega srečanja.
Lahko noč,
Staša
P.S. Posebna zahvala gre Backu za prevoz :))
“Matr je dobrrrr… kt pr norch!” :))))
Sem bla živčna zdele, k me je računalnik zajeb… in se nisem mogla povezat! GRRRRRRRR! Ampak mi je uspelo!
No, jaz sem počakala in dočakala konec! Bilo je super, mjami dobr, smo se tooooolk najedl! Skratka, naša Babi je superca. In vsi ostali tudi! Imela sem se zelo dobro, nasmejala full in pitulice bom delala. Jupi, že jutri, pol jih bom pa v NE v službo nesla. Kolk bo dobr!
Skratka, tudi jaz se priporočam za sladice, mam eno še posebej zamerkano in si želim recepta. Enega pa že imam! 🙂 Se že veselim naslednjič, ko bomo spet kaj dobrega kuhal. Do takrat se pa beremo!
Pozdravček, Petra
P.S. Staša, sem spoznavala LJ in Bežigrad. Kaj čem če pa nimam orientacije!?! :)))) Bo drugič bolje! A veš kaj bo jutri za zajtrk!? Kava pa nesramno dobri “kuki”! Mjami!
Hej, v sestrinem in svojem imenu vec kot hvala !
Bilo je cudovit vecer v druzbi vas vseh,lepih,mladih,nakoliko manj maladiih,
predvsem iskrenih ljudi.Ce ste se tudi vi imeli tako lepo kot medve,je srecanje vec kot uspelo.Prepolna vtisov,podozivljanja in nekoliko prijetno utrujena, vam ta trenutek ne morem napisati kaj vec.
Toda vi veste,da mi je bilo zelo lepo.Topel objem vsaku posebej Babi
Zdravo, drage forumovke in forumovci!
Se mi cedijo sline ob tem, kar prebiram, čeprav slino trenutno požiram z največjo težavo, ker sem dobila močno virozo in imam vse vneto v grlu in ušesih.
Ampak se pa tako lepo bere o “kukijih”, pa o Babijinih pitulicah.
Vem, da je Babi pred meseci že posredovala recept, ampak a mi ga lahko katera od vas (ali pa Babi) še enkrat; takrat semi je zdelo, da je precej zakomplicirano.
No, se priporočam za recept s kukiji in še za kakčno slastno pecivo.
In upam, s tem pa mislim predvsem nate, Primož, da bo takšno srečanje spet čim prej! Za vse tiste, ki iz takšnih in drugačnih razlogov nismo mogli biti zraven!
To, da ste super, pa itak že vem. Pa čeprav me žal ni bilo na srečanju.
En prisrčen pozdravček od močno virozne Vesne
Pozdravljena Vesna!
Najprej ti želim hitro okrevanje!
Tukaj pa je link oz. naslov na katerem lahko najdeš recept. Jaz jih bom delala danes, jutri pa spekla. So tako dobre!
med.over.net/phorum/read.php?=21&i=12863&t=9557#reply_12863
Kar se tiče ostalih receptov, bodo pa še sledili. Je treba “šefa” počakat, da pride k sebi od vseh teh dobrot! :))) Joj, da bi ga videla! Jaz se še danes smejim in še kak dan se bom. Je tako faca, ma ne morš povedat. Da ne govorim o otrocih in pa ženi seveda. Po moje je še v sanjah govoril “kok je dobrrrrr…”
Skratka, naslednjič se pa vidimo, ne!?
Enga sončka ti pošiljam z Gorenjske!
Petra
Prvo je vedno prvo,
Vesna, če bi rada kaj napisala kar mene vprašaj, samo rezoervijaj 13 celih listov, ker ne bom mogel nehat pisat:
Zakaj se pravi tržaški omaki, tržaška, zakaj so bučke vodele, kako se reže malancana, kako se improvizira pri pitulicah, zakaj se oblizujejo prsti, kako se pražijo oreščki, zakaj ej malancane bolje peči na žaru, kakšna je razlika med navadnim in balzamičnim kisem, zakaj je oljčno olje najboljše iz Ospa, kaj so bogomoljke, kako se pripravi Slovenski suši, pa vse o tistih rdečih ribah, ki jih bomo danes jedli, mismlim da čez ene pol ure, Babi če si tukaj napiši še za te ribe recept, pa še to kako se jim reče. Če nadaljujem, kako dagnje, zakaj takoj očistijo ribe takoj ko jih ulovijo, kako se čisti bogomoljke, zakaj bodejo, kako se je takšna hrana, lahko bi govorili tudi kaj o parni pečici v kateri smo pekli, mogoče bi še Danica kaj več napisala……Da o vseh dobrotah ne govorim, ki so jih prinesli s seboj, vsak bo napisal svoj recept, jaz bom pa priložil sliko, v glavnem materiala zaa 13 listovm, če pa bi pisali o občutku, pa lahko naredimo 12 mesečno nadaljevanje kot prilogo, pa verjetno bi še kaj pozabil.
Vesna, ti kar vprašaj, ker to mora res slišati cel svet :-)))
primož
Primož, verjamem, da bi lahko pisala o tisočerih stvareh, a za revijo bom pisala naslednjič, ko se še sama udeležim srečanja.
Veš, sem pristaš tega, da moraš dati v članke dušo. In kako naj si ob pisanju oblizujem ob misli na dobrote, ko pa me ni bilo v Trzinu?
Prav zato začni razmišljati o naslednjem srečanju; če ne prej, pa vsaj enkrat v veselem decembru; bi bilo lahko obarvano na adventni čas in vse tiste dobrote, kaj praviš?
No, to je le predlog, vsekakor vas vse skupaj želim čim prej spoznati in takrat naredim o vsem skupaj tudi eno krasno fotoreportažo!
Pozdravček, Vesna
Vesna!
Že cel dan hvalimo kako je blo dobr pa noro,…
Kot je že Babi omenila smo uživali tako v hrani kot v glasbi. Uživali smo ob Mlakarjevih pesmih, ki pa jih je prepeval naš Primož!!! Kako bi človek rekel…. “ma to ja tak doooobr” blo slišat! Pa otroci so nam tud tako lepe pesmice pel!
Upam, da smo te že prepričali za naslednje srečanje. ;)))
Pa lep večer
Petra
Pozdravljene vse skupaj!
Če ste že omenile orientacijo, včeraj sem se izgubila 2x. Verjetno ste opazile, koliko sem zamudila; pa sem se prvič peljala mimo po obvoznici že ob 15:55. Pa sem se po treh križiščih obrnila nazaj do izvoza za Trzin, pa sprašujem, kje je Miele, pa pravijo: ja v industrijski zoni. Ja in kako naj vem kje je ind.zona. Kar prvo križišče desno, pa do piramide…. In po 20-minutnem kroženju sem ga našla.
Žal sem zamudila predstavljanja in tako skoraj za nobeno ne vem, katera je bila. Moram priznat, da me je taka velika skupina kar prestrašila. Pa mi je ena gospa dala roko in rekla “jaz sem pa Babi”. In pred mano so bile najbolj prijazne oči, kar sem jih kdaj videla. Ko sem odhajala, me je vprašala, če sem kaj razočarana. Kako lahko pomisli na kaj takega, ko je v resnici še boljša, kot v mojih predstavah na forumu. Tudi njena sestra Borka je mojstrica kuhinje – prava karakterna Primorka. Super da je prišla, upam da bo tudi naslednjič.
Staša je bila drugačna od moje predstave – na sliki na maxximumu nima ne kitk, ne očal. Ko pa sem ugotovila katera je Bacek, sem pa rekla – seveda saj druga ne more biti. Primož s kitaro je bil enkraten, baje tako rad lovi ribe kot moj mož. Pa gostiteljica Danica, ki nam je vse sproti podajala v roko preden si sploh do konca povedal kaj potrebuješ. In seveda krasna kuhinja… Joj, moja je stara že 15 let.
Seveda sem se zgubila tudi, ko sem odhajala. Ko sem se v temi pretipala do križišča za Trzin, sem po nekaj metrih ugotovila, da so po cesti ležeči policaji, ki se jih čisto nič ne spomnim od prej. Znašla sem se v nekem naselju in ko je bilo konec ceste, sem se pač obrnila nazaj, pa spet jovo na novo… Orientacije res NIMAM, to bi moj mož takoj potrdil. Upam da bo drugič bolje in da se bomo spet predstavljale, da si bom lahko zapomnila naslednjih pet.
Sama se drugače zelo težko odlepim od doma, tokrat pa sem zelo vesela, da sem prišla. Zahvaljujem se tudi medvedku Pu-ju za pesmico in nagovor. Res smo poleg čudovite hrane “skuhali” tudi lepe prijateljske vezi…
Lep večer vsem, Daša
Bravo Daša, welcome to the club 🙂 No, midve z Backom sva vsaj nazaj našli (čeprav je baje Bacek potem, ko sem izstopila iz avta, imela še nočni ogled Bežigrada in bližnje okolice :)))
Tista fotka na Maxximumu… bila je posneta zjutraj, ko sva se zbudila – to pa je tudi edini čas v dnevu (no, tudi zvečer, ko grem spat), ko me lahko zasačiš brez očal in s spuščenimi lasmi :)) (in brez make up-a ;))
Lahko noč,
Staša
… nedeljsko jutro v službi, ko prebiram “moj” forum in se spet po malem cedim… ker ste me, punce, Primož, spet pripravile do tega, da mi je takooo fajn, da ste in da je kje kak prostor na vsetu (pa čeprav virtualen), ko lahko človek okusom in čustvom pusti, da splavajo na dan in naredijo najboljše kar znajo… meni je takooo zelo žal, da me ni bilo z vami v lj, da bi vam lahko gledala pod prste in srkala prijetno vzdušje… zato pa dajte, napišite vse, recepte, takšne, ki jih znate, ki zraven prineseje šo življenje… tudi mi danes v službi zajtrkujemo vaše pitulice in borovničeve muffine, da smo vsaj tako skupaj.
Kak’ ste fajn!
Hoj Daša!
Če se prav spomnim si tudi ti z Gorenjske!? Lahko se naslednjič skupaj peljeva (in zgubiva…) ;)))
Saj sem tudi jaz prvič falila odcep za Trzin (mi niso dali natančnih podatkov). Ampak sem pa videla kje je doma dr. Rugelj. Nikoli ne veš, kdaj prav pride!
Mal mi je narodn tole vprašat, ampak katera mojstrica si ti?! Se spomnim ene, ki je zamudila (in mislim da se ni po mikrofonu predstavla) ampak ne vem točno. Moj spomin…. ni da bi govoril!
No, zdej grem pa pitulice “obrnt”
Petra
Joj,Dasa!
Da ne povem o svojem popotovanju od morja na sever.Kot scenarij za
Babica gre na sever (za Anzlovarja)
Potem bi morala napisati tocno vse zgode in nezgode od doma do konca z meglo in dezjem vred.
Ceprav znam priti na Brnik in na Gorenjsko skoraj na pamet,je bila pot do Trzina(kjer se nikoli nisem bila) po obvoznici, kot bi letela z letalom.Od izstopne cestninske postaje naprej je bila sestra kopilot z mobijem na usesu.Primoz vodil in seveda sva zavili proti Zagrebu,rondoja nikjer na vidu in ze alarm.
Pri Grosupljem zavijem in parkiram pred motelom.Izstop proti Primorski,kjer
me je nekdo skoraj zadel,ceprav mi je prijazen gospod dal prednost.
Videla sem samo sopotnico,ki seje prijela za glavo.Sestra izdahne,da sva bili res v tezki situaciji!!Od 19 64,ko sem dobila voznisko, se nisem imela
prometne tezave.OK!Trkam na les.Primoz nadaljuje z navodili-cesto res pozna,viadukti,rahel vzpon,navzdol,dolga ravnina in koncno tabla Brdo in tam nekje rdec Berlingo.Pristanem kot na pristajalni stezi.Navodila umolknejo.Hitri pozdravcki in vozim za Saso in Ketty po vseh
“nepredpisih” varnostne razdalje.Ko zavijemo proti industrijski coni,sestra vzklikne:Saj sva z Mimijem tu ze kupovala.Lepo,prej pa nic.
Potem srecanje.Kaj sem govorila,sploh ne vem vec. To verjetno ve bolje veste.Resila me je mala Uka,ki sem ji hitela kazati morske bogomoljke ali kanoce(s stresico).
Zato sem pozabila ,da sva s sestro mislili z vaso pomocjo popeci kruhke in ponuditi za prvi prigrizek sir,oljke,male paradiznike,olive,kumarce,tudi prsut in…,da bi lazje pocakale na kuhanje.Sestra je bila ze v avtu tako lacna,da je takoj vzela rezino kruha.Kako,da se ni spomnila dobrega namena in cudim se,da niste ve planile po kruhu.Mogoce bi takrat zastekala.Bile ste fine in galantne.Revice lacne!!Se ne splaca.
Vse je ostalo nedotaknjeno.Upam,da je Primoz z veselo druscino to pospravil.
No,je ze past time! Vseno se lepo oproscam.
Bilo pa je kljub temu vse takooo lepooo!
Zdaj pa se pomoc! Ne zaradi let,zaradi vsega vznemirjena in lepega ,sem malo zamesala nike.Vidim vas pa vse pred sabo.
Kateri lepi visoki crni daklici pripada mama s Stajerke,ki je zelo pomagala sestri?
Rada bi povprasala prijateljico Padalke-slikarke kaj vec o umetnici.
Zdaj pa se peciva(vse pregledano in presteto,preden je moz zjutraj zelel nekaj za zajtrk – zelo sladkosneden(vcasih anti,ko sem ga prosila,naj po kosilu vzame koscek peciva):
1.princeskin krof
2.kokosov bel poljubcek s cokoladno kapljico
3.temno romboidno narezano pecivo s cokoladno glazuro in okraski
4.temen lunin krajec z belo glazuro
5. kifeljcki
6.manjsi temni cooki
7.cooki z ovsenimi kosmici
8. mafin v staniolni skodelici in prtickom
9.rumenkasti vecplastni kvadratek z rumenim nadevom
10.sesterokotnik z glazuro in pisanimi oraski
11.kostanjevo pecivo-z vsemi pripadajocimi aromami
Zdaj naj se pa vsaka podpise.Upam,da nisem cesa spustila,oziroma,da ni moz zmaknil.
Vse zelo dobro,toda vedno je nekaj najboljse.To otroci zelo sovrazijo na tekmovanjih.Ali si prvi ali nic!No mogoce se drufi ali tretji!To mamice dobro vejo in kdor pravi ne,verjetno ne govori resnice.Me pa smo ze odrasle odgovorne osebe in vemo,da je vse,kar je narejeno z ljubeznijo ,
zelooo dobrooo!
OCENA SVAKA IN MOZA JE: najbolj sta uzivala v kostanjevi rezini z jabolcno cezano.Obrazlozitev:omamno disece zacimbe in lahkotnost.
Jaz ze vem,kdo je avtor,naj se sama pove.Recept je ze pod kostanjevi njokci.
Druga nagrada – princeskin krof
Tretja – cooki z ovsenimi kosmici
V kratkem s sestro ponoviva in ostalo tudi pride na vrsto,ce ne prej,pa za praznicni december,prav vse-
v spomin na srecanje,ki ga nam marsikdo zavida!
Vsem,prav vsem cestitke in lep pozdrav od Koprcanov. Babi
Ko smo že pri celem svetu… A pesmi so tudi posnete? 😉 Potem bi lahko bila posebna izdaja Anje z našimi recepti, zraven pa kot darilo kaseta s Primoževimi pesmimi – no, pa ta mali pikici bi tudi pomagali peti, saj vem ;).
Aja: Primož, drugič povej, bo tudi moj dragi kitaro prinesel, pa boste lahko dedci peli in igrali (da bo treba posode pomivat 😉 ) in hvalili, kako je dobro, babnice pa bomo kuhale :)))))))))))). Luksuz, a ne? :)))))))
Forum je zaprt za komentiranje.