Udarniško delo
Od konca 2. svetovne vojne naprej, ko je bilo treba zgraditi ceste, popraviti porušene mostove… Vse v imenu bratstva in enotnosti – vsi za enega, eden za vse – za Tita, za partijo…
Do kdaj točno je to trajalo, pa ne vem. Jaz sem bila okrog leta 1982 – 1983 v delovni brigadi (med šolskimi počitnicami), kjer smo kopali jarek za vodovod na Goričkem… Kdaj so to ukinili, ne vem, še manj pa vem za udarniško delo odraslih, ki so delali izven svojega delovnega časa.
Nehite se hecat. Naši starši so šli v udarniške enote (brigade?), ko je začelo zmrzovat, pa je bilo treba repo (ali kaj že?) pobrat na poljih. Ni hec, tako so mi povedali, vsi za enega…. jarkov in cest pa niso kopali, so bili malo kasneje rojeni.
To je bilo neplačano delo za domovino. Če bi danes imeli take zadeve, bi morda vsi na vse gledali drugače. Tako pa je vsem vseeno za vse.
Televrlina,
kaj hočeš s tem povedati? Da imaš tako mlade starše, da v 70-ih, 80-ih še niso bili dovolj stari za v mladinsko brigado?
Danes take brigade zakonsko sploh niso dovoljene, saj otrok pod 15 let še ne sme delati. Danes bi se to štelo za izkoriščanje in maltretiranje otrok.
Mi smo pa takrat prav uživali 14 dni od doma, v družbi sovrstnikov. Dobili smo hrano, obleko (brigadirko, kapo, rutico, emblem… hehe..), tako da ni bilo popolnoma neplačano delo. Zvečer pa smo se zabavali, risali s kredami po tleh, pripravljali skeče, se poročali… :)))) Nekako smo si sami oddelali (zaslužili) počitnice izven domačega kraja.
Forum je zaprt za komentiranje.