TV
Draga Mooojčica, tisti, ki se tule duvajo, so že malo out. Sem zadovoljen uporabnik 106 cm Panasonicove plasme. Ti boš še bolj uživala v gledanju, saj boš imela še večjo!!! Panasonic je v svetovnem vrhu najboljših proizvajalcev plazemskih zaslonov. Če na spletu ogledaš najnovejše modele, le-ti prav nič ne zaostajajo pri cenah. Poglej si razliko v kakšni večji prodajalni, kjer imajo vključene oboje. Povprašaj za mnenje tudi prodajalce in prijatelje, pa se boš laže odločila. Jaz svoje plazme ne zamenjam za LCD, razen če se bom kdaj odločal še za drugo, manjšo TV, kjer so na voljo (žal) le LCD modeli.
Danes imajo skoraj vse vse. 🙂 Razlika je predvsem v sliki – zato stopi v prodajalno in sama primerjaj. Kar se vhodov in izhodov ter raznih priključkov tiče, so si modeli dokaj podobni. Nekateri znajo brati več formatov filmov z zunanjih usb diskov ali ključka (npr. Samsungove). Nekatere imajo tudi mrežno kartico, da lahko gledaš nekatere video portale s spleta (npr. You Tube), ni pa možno surfanje po spletu.
Jst svetujem če ni problem z denarjem pogled za LED LCD TV
evo še en pri primer http://www.mimovrste.com/artikel/1350181221/q=LED%20LCD%20PANASONIC/led-lcd-tv-sprejemnik-panasonic-tx-l42d25e#
tko da se lahko Plasme in LCD TV-ji skrijejo…
evo ti….http://shrani.si/f/2M/Ts/kud3qNB/oled.doc
2. OLED prikazovalniki
LEP (Light emitting polymer), OEL (Organic Electro-Luminiscence) oz. najbolj uveljavljena kratica OLED (Organic light-emitting diode) je vsaka LED dioda, ki oddaja svetlobo (LED – light-emitting diode), njena emisivna elektroluminiscenčna plast pa sestoji iz traka iz organskih sestavin. Tak sistem se lahko uporablja pri televizijskih zalsonih, računalniških ekranih, oglasnih panojih … Lahko se uporablja tudi kot razsvetljava za osnovno osvetlitev prostora. Običajno pa OLED prizvede manj svetlobe kot običajni LED.
2.1 LED
Osnova so t. i. svetleče ali LED diode (Light-Emitting Diode). Prvo tovrstno diodo, ki so jo uporabili v praktične namene so predstavili že leta 1962. Medtem, ko sta osnovni barvi, rdeča in zelena pozanani že lep čas, pa so modro LED diodo v praksi uporabili šele v dvetdesetih letih prejšnjega stoletja. S tem se je s kombinacijo teh treh barv pojavila tudi dioda, ki je sevala belo svetlobo.
LED dioda je polprevodnik, ki oddaja svetlobo, ko čez teče tok. Svetleče diode sevajo svetlobo na principu t.i. sevanja trdnih teles. Je zelo zanesljiv vir svetlobe dolgo življensko dobo. Hitro po odkritju so to tehnologijo izkoristili pri raznoraznih zaslonih, kot so zapestne digitalne ure, zasloni na radijih in zasloni na avtomobilskih armaturnih ploščah. Na sredini 70ih je Sony začel uporabljati LED diode na velikih TV zaslonih na stadionih, v velikih dvoranah in koncertnih prizoriščih. Vendar pa niso mogli narediti zaslona za domačo uporabo, ki bi deloval na osnovi LED diod, predvsem zaradi velikosti in temu primerne porabe električne energije.
2.2 Kako OLED deluje
Če hočemo OLED zaslone približati uporabnikom in hkrati preseči prednosti LCD zaslonov, potem potrebujemo tehnologijo z lastno svetlobo, ki porabi malo energije.
Namesto niza posameznih LED diod, je osnovna OLED zaslonov zastavljena kot nepretrgan trak, vsebujoč vse tri primarne barve (rdečo, zeleno in modro) v matrici vsebujoči toliko pikslov kot jih se jih potrebuje za uporabo. OLED zadovolji vse zahteve z nanosom več serij tenkih organskih trakov med dve prosojni elektrodi, na plastično plast, ki dovoljuje, da se nanjo nanese določene organske sestavine. Te so nanešene v stolpcih in vrsticah na raven nosilec s tehniko tiskanja. Rezultat je matrika pikslov. Električni tok povzroči da ti trakovi (oz. posamezen piksel) proizvajajo močno svetlobo. Z uporabo polprevodnikov se lahko kontrolira vsak piksel posebej in se jim s tem določa vzorec svetlobe in barvo, s kombinacijo katerih se tvori slika.
Organski procesi uporabljeni pri OLED spadajo med elektrofosforescenčne procese. Te karakteristike imajo v naravi živali, kot so razne žuželke (kresničke) in predvsem morska bitja. Znansteveniki so dolgo preučevali ta fenomen in šele v zadnjih letih odkrili, kako elektrofosforescenco pridobiti umetno.
Čeprav so te OLED plošče narejene iz nekaj plasti gostih fluorokarbonskih polimerov, je končni sistem teh plasti zelo tanek, ponavadi manj kot 0,5 milimetra. Zasloni, ki temeljijo na OLED tehnologiji, ne potrebujejo dodatne osvetlitve, saj OLED proizvaja lastno svetlobo pri napetosti 2-10 voltov. Ti tanki zasloni so lahko zelo fleksibilni in imajo zelo velik zorni kot, tja do 170°.
OLED je lahkonarejen tako iz pasivne kot iz aktivne matrice.
PASIVNA matrica je tista, kjer se določen piksel izbere na podlagi vrstic in stolpcev (na presečišču določene vrstice in stolpca. Ta metoda je je idealna za majhne, poceni zaslone, kot so zasloni pri urah in drugih manjših napravicah.
Pri AKTIVNI matrici pa se vsak posamezen LED element zažene s svojim tranzistorjem. V tem primeru se vsaka LED dioda užge in ugasne neodvisno od drugih. Na ta način dosežemo majhen odzivni čas in lažje obvladovanje ravni svetlosti in kontrasta.
2.3 Prednosti
OLED ima precej prednosti, ki ga naredijo idelnega tudi za HDTV (High Definition TV). So svetlejši od katerekoli tehnologije, ki uporablja dodatno osvetlitev. Svetlobo namreč oddajajo direktno, za razliko od LCD, kjer se veliko svetlobe absorbira in oslabi v samem zaslonu, preden pride do nas. Zaradi tega načina osvetlitve ima tudi večji zorni kot. Odzivni časi so manjši kot katerikoli plasma ali LCD zaslon (0,01 ms). Ker nima dodatnga vira svetlobe pomeni da porabi veliko manj energije, s tem pa ima še eno komponento manj, ki se denimo pri LCDjih in plasmah lahko hitro obrabi. Lahko prikazuje pravo črno barvo. Medtem, ko LCD v velikosti tistih, ki jih imajo kamere lahko proizvede okolo 262000 barv, jih enko velik OLED zaslon lahko proizvede več kot 16 000 000.
Fizično so precej lažji in vzdržljivejši. Ker je osnova fleksibilna jo je skoraj nemogoče poškodovati, če nanjo delujemo s torzijskimi silami in tako lahko deluje tudi brez ohišja, kar pomeni, da se OLED ekrane lahko zvije v rolo kot časopis. So veliko bolj odporni na tempertaurne spremembe, mišljeno predvsem na povečanje temperature, ki nastane zaradi samega delovanja naprave in visoke zunanje temperature.
OLED zasloni so precej tanjši od današnjih LCD in plasma zaslonov. Še ena prednost pa je, da bodo v prihodnosti, ko bo ta proizvodnja postala masovna, cene OLED zaslonov zelo nizke, saj se jih izdela dokaj enostavno in v velikoh količinah. Ker je bistvena sestavina OLEDov plastika, na katero se lahko kar natisne organske svetleče diode, se jih bo proizvajalo v velikih polah, kar je precej enostavnejše od proizvajanja in umeščanja tekočih kristalov ali denimo od umeščanja tisočih trobarvnih celic plazme v stekleno ohišje.
Slika 4 – upogljivost OLED prikazovalnikov slike
2.4 Slabosti
Kljub temu da je OLED na prvi pogled idalna tehnologija za zaslone, se pojavljajo nekatere težave. Medtem, ko imajo rdeče in zelene diode dolgo življenjsko dobo (10000 do 40000 ur) so modre diode mnogo slabše, saj se njihova življenjska doba giblje med 3000 in 5000 urami. Sicer je velika verjetnost da bodo z raziskavami to mejo kmalu lahko presegli, vendar za zdaj je življenska doba celotnega zaslona omejena z življenjsko dobo modre diode. Tudi sama cena proizvodnje je dandanes šeprecej draga. Zadnja velika slabost je neodpornost na vodo. Brez dodatnega vodoodpornega ohišja lahko že nekaj kapljic tekočine pusti nepopravljive lise na ekranu.
2.5 OLED prikazovalniki danes na trgu
Ta tehnologija se je že precej uveljavila tam kjer gre za manjše prikazovalnike, posebno prenosni telefoni, mp3 in drugi avdio in video predvajalniki, pa tudi nekateri fotoaparati se že ponašajo s tovrstno tehnologijo. Na trgu monitorjev pa za sedaj še ni produkta, ki bi ga prodajali kot masovni proizvod. Zaenkrat je naprodaj le prototip 11” sonyjevega monitorja.
Največja giganta, ki trenutno obvladujeta OLED trg sta Samsung in Sony. Tako je samsung maja 2008 postavil na ogled prvi prenosni računalnik z OLED ekranom, v prodajo pa naj bi prišel še letos. Poudariti je potrebno da je OLED pravzaprav najbolj pomemben ravno za prenosnike, ki se na področju monitorjev niso spremenili že od samega začetka. S temi ekrani pa znatno pomanjša poraba energije in s tem poveča delovni čas baterije.
Cenovno je pri monitorjih zadeva še daleč od ugodne, z masovno proizvodnjo pa bo ta slabost izginila, kot se je to zgodilo z LCD monitorji.
Jah tu je govora o OLED tehnologiji ki pa ni isto ko LED ki je že uvelavljena ki jo že proizvajajo serisko…ker jst mam na prenosniku LED LCD monitor in je super zadeva…
OLED je (Organic light-emitting diode)
LED je ( light-emitting diode)
Tko da sta ti dve tehnologiji različni OLED je novejša ..a LED je pa starejša..
Tko da so problemi pri OLED zaslonih in ne pri LED zaslonih…
Forum je zaprt za komentiranje.