Tujke in moj odnos do slovenščine
V razpravah o jezikovnih vprašanjih se dostikrat krešejo mnenja o tujkah. Že pred leti sem dojel, da je dobro poznati tujke, še pomembneje pa je znati nadomeščati jih s slovenskimi istoznačnicami ali sopomenkami.
Kdor pogosto uporablja tujke, jih zato, ker ne pozna slovenskih istoznačnic-sopomenk oz. se mu jih ne ljubi poiskati. In ker jih marsikdo niti ne razume dobro, tvori takšne besedne zveze, da je človek ob njihovem poslušanju-branju kar zbegan, kaj se v resnici želi povedati.
O tujkah je pred leti, ob 200-letnici rojstva Franceta Prešerna, nastala posrečena karikatura, ki vsebuje tudi poziv, napisan v Prešernovem duhu. Kogar zanima, naj pokuka v sestavek “Slovenščina, rad te imam!”, . Sicer sem v sestavku opisal svoj odnos do materinščine.
Bob, nisem prepričan, da veš, kaj pomeni izraz nacionalsocialistično (pomeni fašistično /!)).
Menim, da je moj sestavek predvsem domoljuben, domoljubnost oz. ponašanje s sodobnostjo materinščine pa je daleč od zatiranja pripadnikov drugih narodov in narodnosti, kar sicer je nacionalsocialistično oz. fašistično.
Predlagam, da se prej poučiš o takšnih tujkah, preden opletaš z njimi!
In če je dviganje narodne samozavesti kreganje o oslovi senci, potem menim, da pač ne dojemaš pomena tovrstnih sestavkov in je bolje, da se držiš zgolj osveščanja rojakov o pravopisu ipd. Hvala ti za tovrstne prispevke!
Spela_, odgovor na tvoje vprašanje o tujkah nudi SSKJ: jezikovna tujka je beseda, katere tuji izvor je jasno spoznaven: govoriti, uporabljati tujke; slovar tujk / mednarodne tujke ♦ lingv. prevzeta beseda, ki ni popolnoma prilagojena izposojujočemu si jeziku …. Ja, brez muje se še čevelj ne obuje.
Črtim zlasti nepotrebno rabo tujk, saj slovenščina razpolaga z obilo istopomenk in omogoča tvorjenje natančnih istoznačnic. Marsikateri strokovnjak bi morda hitro ugovarjal, da se s tujkami učinkovito krajšajo stavki in strokovna besedila, medtem ko se po mojem mnenju z njimi le poskuša povečati imenitnost povedanega-napisanega.
Da bom jasnejši, navajam dva primera povsem odvečne rabe tujk:
– sistem: prebavni sistem (po slovensko prebavila), dihalni sistem (dihala), živčni sistem (živčevje), socialno-politični sistem (družbeno-upravna ureditev), gospodarski sistem (gospodarstvo), pravni sistem (pravni red) itn.; trditev o kratkosti in jedrnatosti, ki se menda dosega z rabo tujk, je največkrat privlečena za lase; pogostim uporabnikom tujk se običajno ne ljubi malo pomisliti in poiskati ustreznih slovenskih istopomenk; v resnici so taki govorci-pisci jezikovno šlampasti
– suspendírati – začasno odstaviti, odstraniti koga z delovnega mesta, funkcije: suspendirati delavca, direktorja / suspendirati koga z dela / suspendirati komisijo; suspendirati športnika (začasno) mu prepovedati tekmovati // začasno razveljaviti, ne upoštevati kaj: suspendirati člene ustave / suspendirati jamstvo, zahtevo
Prav v današnjem časniku Delo sem na zadnji strani, v Svet so ljudje, v članku »Kontrolor letenja prespal pristanek dveh letal«, zasledil tri odvečno rabljene tujke v enem stavku, ker se prevajalcu(-ki) angleške novice ni ljubilo malo pomisliti.
»Kontrolorja so takoj suspendirali, incident pa še vedno preiskujejo.«
Pojasnjujem:
– tujka »kontrolor« se je uveljavila v slovenščini zato, ker se že desetletja dolgo zanemarja slovenska istopomenka »nadzornik«; enako bi se zgodilo z »rondojem«, če se ne bi ob pojavu prvega cestnega krožišča na ljubljanski obvoznici opozorilo, da gre za »krožišče«; odtlej je »rondo« poniknil in se dosledno uporablja (cestno) krožišče
– angleški glagol »to suspend« ima veliko pomenov, zato bi bila umestna uporaba ene izmed zgornjih razlag, verjetno kar prva, saj se je hud delovni prekršek (incident) zgodil človeku z dvajsetletnim delovnim stažem
Takih primerov jezikovne šlamparije sicer kar mrgoli v časnikih, revijah in strokovnih člankih, zato znova in znova trdim, da odvečna raba tujk pogosto zamegljuje razumljivost povedanega-napisanega.
Torej: “Nadzornika letenja so takoj začasno odstranili z dela” (jasno, odnesli so ga iz pisarne, da se naspi – vsaj tako bi lahko kdo razumel pojem “začasna odstranitev”, ker v tem primeru ni dovolj jasno).
Po tvojim pojasnilih v zgornjem odstavku se pravzaprav bolj strinjam z Bobom …
In pa: fašizem in nacionalsocializem sta dva nekoliko različna pojma (se strinjam, da v osnovi ne preveč, ampak v podrobnostih pa). Tako da ni Bob tisti, ki bi se moral pozanimati o pomenu tujk, preden jih uporabi. 🙂
Še enkrat sem se lotil branja sestavka Ewe J. Gunnčar (zanimivo, kako originalna ime in priimek, pri čemer sumim, da to nista prvotna ime in priimek 🙂 in potem debate med hetLicht in Marjo. Mejne teme in nedokazane teze in teorije meni pač ne dišijo in se mi tako zdi Marja mnogo bolj realna.
Mnogokrat sem že napisal svoje stališče o tujkah, namreč da so zame sestaven del slovenskega jezika oz. besedišča. S tem pa seveda ne trdim, da mi ni ljubša klena domača slovenska beseda, le pretiravanja v tej smeri nočem.
Fašizma nisem omenjal, lahko ga tokrat, pa še s purizmom ga dopolnim.
> … Ewe J. Gunnčar (zanimivo, kako originalna ime in priimek, pri čemer sumim, da to nista prvotna ime in priimek …
Bob, saj ni toliko pomembno, ali Ewa G. s takim imenom res obstaja. (Morda živi v tujini.) Bistvena je spodbudnost njenega poziva rojakom!
In če se obregaš ob neimenovanost oz. skritost Ewe J. G., se lahko najprej obregneš kar obse, kajti tvoje pravo ime in priimek nista le Bob, kajne? Oglašaš se kot skriti razpravljavec (!), a te vseeno upoštevam, ker nagonsko čutim, da pišeš iskreno. Enako velja za E. J. G.
> … seveda ne trdim, da mi ni ljubša klena domača slovenska beseda, le pretiravanja v tej smeri nočem.
O, vsaj v nečem se strinjava. Me veseli!
Po podrobnem premisleku ugotavljam, da imaš prav.
Sem takoj za to, da zakonsko prepovemo uporabo vseh besed, pri katerih ne moremo DOKAZATI, da so SLOVENSKEGA izvora (zgolj slovanski izvor ne šteje – ker se tako v naš lep slovenski jezik infliltrirajo besede iz hrvaščine ali srbščine, vemo pa, da si tujci na ta način počasi prisvajajo naše ozemlje.
Hja, spela_, presenečena boš, ker se nikakor ne zavzemam za zapovedovanje. Slednje nam že itak preseda, ker ga je polno vse družbeno žitje.
Razumem sicer tvojo gorečnost, ki pa se na splošno obnese le v zadevah, ki jih človek lahko sam uresniči; takšna gorečnost se imenuje tudi odločnost, vztrajnost, neomajnost ipd., v zahtevah do drugih ljudi ali kar cele družbe pa gorečnost ni dobra. Ukaz se obnese, če ga spremlja tudi grožnja kaznovanja, če se ukaz ne bi upošteval.
Zavzemam se za dober zgled brez pretenja s kaznijo. Pomnim modrost: “Besede mikajo, medtem ko zgledi VLEČEJO.” Vsak ljubitelj slovenščine naj piše-govori v slovenščini, ki bo mikavno lepa in razumljiva, torej za zgled drugim; zato je treba začeti pri sebi.
> Kako se še po slovensko reče ironiji? 😉
Spela_, tvoje vprašanje je lep izziv zate v duhu naslovne zadeve in tvojega zavzemanja, ki si ga obelodanila 01. t. m.
Predlagam, da poiščeš ustrezno istopomenko ali istoznačnico in jo sporočiš. Če jo boš poiskala-ustvarila, boš potrdila verodostojnost svojega zavzemanja, sicer bomo bralci vedeli, da se rada hitro navdušiš za kakšno zamisel, več pa ne zmoreš ali nočeš.
Boš zgled dobre prvoaprilske šaljivke ali prepričljive zagovornice svojih stališč?
A boš, če najdem slovensko istopomenko, mojo ironijo kaj bolje razumel? Bojim se, da ne. Zato zdaj smrtno resno odgovarjam, da se jaz NE zavzemam za izgon tujk. Da me NI navdušila ideja (ups, se opravičujem, seveda sem imela v mislih zamisel) o tem. Da je to bila prvoaprilska šala. In da si me močno razočaral, ker uporabljaš za četrti mesec besedo april, ko pa vemo, da v slovenščini obstaja povsem enakovreden izraz mali traven.