Tuje ime
Hej, spela*. Odgovor na tvoje vprašanje je zelo preprost: sklanjala sem po posluhu. Šele ko si me ti ‘pobarala’, sem poskusila najti kak podoben primer in se spomnila priimka Moore, ki se na koncu izgovarja podobno; verjetno še nisi slišala za film Michaela Moorja. 🙂
Za strokovno razlago pa bo treba malo pobrskati po pravopisu. 😉
Primerjava priimkov Cooper in Moore v tem primeru ni primerna. Pravopis našteva nekaj skupin samostalnikov, ki se končajo na -r, ki ne poznajo podaljšanja osnove z -j, in med temi so tudi enozložnice (mir, dar). Moore spada sem. Res pa, da so tudi tu možne izjeme (car, far). Poleg tega podaljševanja osnove z “j” ne poznajo še “nekatere druge besede” – no, to je pa zelo nedoločno, a ne? 🙂
Navaja pa primera imen Vladimir/Črtomir, pri katerih se čedalje bolj uveljavlja podaljševanje z -j. Se pravi, da je nepodaljševanje z -j tisto, kar izginja, in po tem načelu (če taki nedorečenosti sploh lahko rečeš nedorečenost) bi jaz sklanjala Cooper, Cooperja.
kdo pa je primerjal priimka Cooper in Moore? Jaz sem imela v mislih Fenimore in Moore; resda pa tega nisem posebej poudarila, ker se mi je zdelo logično, ampak očitno ni.
sem šla še sama pogledat v pravopis, ki na tem mestu pravi, da naj pri odločitvi, če bomo v rodilniku rekli Moora ali Moorja, upoštevamo, če je -e del osnove ali končnica.
ker pa tu ne govorimo o Mooru, temveč o Jamesu Fenimoru Cooperju, še en (edini) primer iz članka v Delu: Golicina, ki je bila vnukinja slavnega vojskovodje Suvorova, je bila zaljubljena v umetnost. Med drugim si je denimo dopisovala tudi z Walterjem Scottom in Jamesom Fenimorom Cooperjem, Puškina pa je seveda naravnost oboževala.