Trije razlogi – roman
No, končno sem jo dobil v knjižnici in prebral;
čeprav, podobno kot insajder, tudi jaz ne sodim v prvo vrsto ciljne publike 😉 ti čestitam za dober žanrski izdelek. niti malo ni čudno, da je v lanskem letu dosegla tako visoko in stimulativno izposojo. si razmišljala, da bi zasnovala serijo, ki bi spremljala Ksenijo skozi otrokova šolanja, pubertete, odhajanja od doma, prihajanja nazaj, moževe krize, njene krize, meno, prve vnuke, itd, itd …?
lp
Hvala, pilgrim, in veseli me, da si knjigo prebral. Stavim, da si takoj (ko je bilo možno) pogruntal, kdo je James Dean. :))
Ne, o seriji nisem razmišljala. Zdi se mi, da se je Ksenijina zgodba izpela za vsaj 15-20 let. Mogoče jo takrat, če bom še živa ;), obudim v življenje, kaj veš.
Pač pa me je visoka izposoja Treh razlogov tako motivirala, da je pred meseci nastal nov roman, in to v šestih tednih! (3R sem pisala okoli 8 mesecev.) Vanj sem zapekla tudi nekaj priboljškov za moške. ;))
Je pa tale roman zdaj v fazi piljenja, vendar kar nekako ne pridem prav zraven. Potrebovala bi par dni ljubega miru, da bi to zvozila, pa mi ne rata. No, bo že …
Kerstin
No, bom še tukaj komentirala.Pred dnevi sem stala v vrsti na bibliobusu in videla na kupu knjigo Trije razlogi.Verjetno me je pritegnila naslovnica,pa malo tudi dejstvo,da sem imela v rokah v glavnem otroške knjige za mojega 5-letnega moljčka.No,pa dajmo še eno za mamo!
No,naslednja dva dni je bilo stanovanje še malo bolj razmetano,kot ponavadi(pospravljeno je itak samo od desete zvečer do sedme zjutraj),kosilo bolj na hitro pripravljeno,otroka pa cela blažena,ker mati ni “penila” ,ampak so bila navodila o pospravljanju,nepolivanju in nemetanju hrane po tleh bolj ohlapna kot ponavadi.
Kar se pa knjige tiče:prav lahko bi jo napisala jaz sama…seveda,če bi znala pisat,ha ha ha.
Pa ne znam.Znam pa brati in to tudi z velikim veseljem počnem.Tako da bom rekla samo”Bravo,Kerstin,kar tako naprej!”,sama pa šibam v knjižnico še po druge tvoje knjige…
Pred nekaj časa sem pod rubriko “branje tekočega meseca omenila knjigo Trije razlogi in zraven napisala, kar sem že napisala. Nisem dovolj redna na forumu in sem spregledala, da je avtorica knjige članica tega foruma. To sem ugotovila šele nedavno. Uh, v zemljo bi se vdrla, tako mi je nerodno! Saj ne, da mora biti knjiga, ki je enim všeč, všeč tudi tebi. Toda lahko se vsaj ogneš in ničesar ne napišeš.Lahko pa tudi, da bi ista knjiga, če bi jo brala enkrat drugič, veliko bolj sedla.To se mi je na primer zgodilo z Adamsovo knjigo Štoparski vodnik po galaksiji. Ni mi šlo v glavo, kako je lahko tolikim fenomenalna, vključno z kar nekaj ljudmi okrog mene, medtem ko mene ni ganila. Namenoma sem jo šla brat še enkrat, in drugič me je precej bolj pritegnila. Enako bom storila tudi s Trije razlogi.Če je knjiga prav vse prepričala in jim bila všeč, ni vrag, da ne bi tudi mene, vsaj bolj kot prvič.Morda sem imela takrat le slab dan.
Kerstin se opravičujem. Upam, da je moje tedanje pisanje ni spravilo v slabo voljo.
Jadraa, nič hudega, opravičilo sprejmem, čeprav v resnici ni potrebno. Kot pravi enka – mnenje je pač mnenje. Ja, lahko bi bila tiho in nič ne napisala, ampak tvoje mnenje bi kljub temu ostalo, kakršno je pač bilo. Zato ni nič narobe s tem. Sama sem napisala aforizem (pa je res aforizem?):
Ko te začnejo vsi hvaliti, je čas za samokritiko.
🙂
No, tega strahu pri meni sicer ni, saj elitno bralstvo moje knjige gotovo ni povohalo več kot par strani. 🙂 Pa tudi to je v redu, saj knjiga ni noben umetniški presežek in niti pod razno nisem pričakovala kake nominacije. Nasprotno: dosegla je veliko branost in to mi pomeni še več, saj to pomeni, da knjiga kroži med ljudmi, to pa je tudi moj namen pri vsem, kar izdam, razen pri poeziji – tam sem se pač morala sprijazniti, da bo Zaskorjena ostala v domeni ožjih krogov. (Morda bi ti bila pa všeč – definitivno mnogo zahtevnejše branje od romana, ni pa hermetična. :))
Sama sem prebrala kar veliko plaže, po kakšni taki še vedno rada posežem za razvedrilo (npr. kaj od Sheldona ali Krantzove), zdi pa se mi, da je v plaži zadnja leta res ogromno slabega, ker plaža je znotraj sebe lahko tudi zelo dobra. Von Kurthyjeva, Quickova, Robertsova … drznem si misliti, da so moji Trije razlogi vendarle boljši.
Skratka, uživajte ob branju tega in onega. Naj omenim še, da začne avgusta v reviji Naša žena izhajati moj novi roman: Pritrjena s krvjo. Po žanru je blizu Trem razlogom.
Lp vsem,
Kerstin
Ane, Katja 10, kako je to zoprn občutek 🙂 Ga torej poznaš!
Enka, iskreno mnenje gor ali dol, včasih je le bolje, da kaj zadržimo zase.
Kerstin, hvala, da si se odzvala. Lepo napisano. Veseli me, da te moj tedanji zapis ni ganil, čeprav mi je malo neprijetnega občutka vseeno še ostalo.
Pesniška zbirka Zaskorjena pa ni zame. Za poezijo nimam “filinga”. Nekdaj mi je bila sicer všeč partizanska poezija (ha, Kajuh), a sem to prerasla in branje poezije kasneje nekako opustila (poznam otroško poezijo S. Makarovič, nekaj Menarta, Pavčka …), toda zdaj poezije že dolgo nisem imela v rokah. Ne znam se vanjo vživeti.
Drugače pa ljudje okrog mene pravijo, da imam itak čuden okus za knjige. Daleč od tega, da bi brala samo take, ki imajo v sebi “nekaj”. Če me prime, sem zmožna na hitro prebrati “poden od plaže”, ob katerem ljudje samo zavijajo z očmi in se zgražajo. Ampak meni prav takrat to prija in mi je vseeno, kaj si kdo misli ob tem. Po drugi strani se mi je že zgodilo (ne le enkrat), da se mi je kak oglaševani literarni presežek, obrtno mojstrsko napisan, zdel strahovito dolgočasen.
Skratka, imam svoja obdobja – včasih mi leži brati to, včasih ono. Letos se mi je zahotelo, da bi na dopustu (še pride!) brala samo kriminalke. Upam, da jih je v knjižnici še kaj ostalo. Knjižnice so namreč izropane – to je pravzaprav neverjetno, kako smo Slovenci bralno ljudstvo – če to kakopak sklepaš po poletnih izposojah.
Kerstin, mimogrede (samo firbec): kako to, da si se pri objavi svojega novega romana odločila za izhajanje v reviji namesto za izid knjige? Če seveda to ni skrivnost.
Jadraa-, preprosto: revija ima mnogo večjo naklado, kot lahko sanjam, da bi jo kdaj imela katera koli moja knjiga. 🙂 Pride med mnogo več ljudi, in mnogo več ljudi prebere moje delo. Kar je, kot sem omenila, pri prozi moj glavni cilj (glede na to, da živeti od pisanja pri nas pač ne moreš, hehe). Bralci revije me poznajo že po Treh razlogih, ki so prav tako izhajali v NŽ, in po blogovskih zapisih, tako da bodo zelo verjetno z veseljem brali tudi novi roman. Da ne govorim o tem, kako pisateljski duši godi, ko ji ta pa ona gospa pa tretja daljna žlahtnica pa NN s Facebooka pa še kdo reče, da ko dobi NŽ, najprej prebere “moje” … 🙂
Upam pa seveda, da v prihodnosti roman dobi tudi knjižno obliko, ampak na take reči je praviloma treba precej čakati … To pa je že tema za “kako izdati knjigo”. 🙂
Lp,
Kerstin
Enka, glede Avgusta Demšarja nič strahu, Pilgrima obvladam v nulo :), tudi brala sem ga že.
Katja 10, pri tvojem namigu pa se mi niti ne sanja, za koga bi šlo. Mhm, da nisi to uveljavljeno pisateljsko pero mogoče ti? Še dobro, da otroških knjig ne berem veliko. Previdnosti ni nikoli preveč 🙂
Kerstin, nisem pomislila, da se da oboje. In si tudi lahko predstavljam, kako pomembno in blagodejno je za pisatelja, da ima njegovo delo široko bralstvo in odziv.Si pa za svoj novi roman izbrala zanimiv naslov.
@zelenci: A ti tudi? 😉 Nisem vedela … ali pa sem spregledala …