Trije razlogi – roman
Pozdrav vsem moljem in moljicam,
z veseljem sporočam, da je izšel moj roman Trije razlogi. Gre za lahkotno ‘plažno’ branje, drznem pa si reči, da ni ravno v rangu plehkosti.
Je družinsko-ženski oz. žensko-družinski roman. Več informacij na mojem blogu: http://sl.netlog.com/Tristanina/blog/blogid=332803#blog
Vesela bom vsakega feedbacka!
Kerstin
Knjigi sem obrnila zadnjo stran …
Med dogajanjem in dogajanjem ujameš podobnosti, ki si jih nekoč že doživel. Kaj dela med seboj precej podobne dneve drugačne, v čem ne morejo biti predvidljivi in kako je včasih težko razumeti druge, če se kdaj ne znamo ustaviti niti toliko, da bi videli sami sebe.
Naj ob prebranem še komu trenutki, imenovani drobcene srečice, ponovno pronicajo na površje. Od tam, kjer je srce in kamor so potonili nekoč.
Hej,
se pridružujem čestitkam.
Ženski roman, ja – čeprav bi bil bolj primeren naslov, mladih mamic roman.
Ne vem, očitno sem že toliko ven iz tega, da mi je na momente bilo preveč vsega – z mislijo, joj, je bilo res tako grozno? Res samo bruhanje in pospravljanje?
Če pa to izvzamem, mi je čas ob branju hitro in prijetno potekel 🙂
Hvala, in hvala za prve odzive, vtise …!
Ja, Lisa, moje izkušnje so že take … 🙁 Bogu hvala za aptamil AR. 🙂 Kar se tiče življenja z dvema malčkoma, ki sta po letih tako blizu skupaj, in če sta še malo bolj živahna od povprečja … khm, bi še pisala, pa ne utegnem, moram it pospravit, je že do gležnjev ropotije na tleh. 🙂
V naših knjižnicah je knjiga že, upam, da tudi drugod.
Pozdravček vsem!
K.
Mimogrede, eden prvih moških bralcev je roman pohvalil, dejal je tudi, da se mu je občasno zazdel hudo realističen, skoraj trd, in da bi ga priporočil mladim mamicam namesto branja revij za starše, ob katerih imajo pogosto samo slabo vest.
Takole bom rekla. Tvoja knjiga je bila kriva, da je bila posoda zvečer nepomita, perilo nezlikano in dva otroka sta lahko uro dlje divjala po stanovanju. Zakaj? Ker je nisem mogla odložiti, ko sem jo začela brati. Zgodba, ki mi je še kako znana ( tudi sama imam otroka z nizko razliko v letih) je napisana tako realistično, z veliko humorja in tako dobro povzame sodobno družinsko življenje. Svaka čast junakinji zgodbe, da je ob majhnih otrocih, ki nista bila v vrtcu še uspela najti čas za pisanje knjige. Jaz si še zob nisem utegnila umiti:-)
Knjigo toplo priporočam vsem.
Ja, Kerstin, tudi jaz sem jo prebrala in to zelo hitro. A kot je napisala Lisa, tudi jaz sem ves čas študirala, je bilo res tako? A veš, da se mi vseeno ne zdi, da je bilo tako hudo, a to je gledanje od daleč, petnajst let nazaj…
Zgodba je simpatična, privlačna predvsem za starše majhnih otrok – to ni kritika, da se razumemo!, gre le za to, da včasih raje bereš nekaj, v čemer trenutno si oziroma kot pravimo, knjiga najde tebe in ne ti knjigo. In prav to bi tvoja knjiga tudi lahko bila. Nasvet v pravem trenutku. Zdravo razmišljanje brez odvečnih puhlic. To, kar več ali manj prestajamo vsi. Spraševanje o tem, kaj je prav in kaj narobe. Razmišljanje v smeri, ko bi bilo vendarle lažje vprašati in dobiti odgovor, a tega ne storimo in se raje vrtimo v krogu. Misel na to, kdaj prevara v resnici postane prevara… In še mnogo, mnogo več, seveda če bereš tudi med vrsticami.
A poleg tega je precej duhovitosti, sorry, a tista Dalmacija mi je zvenela tako zelo, zelo blizu….
Kerstin, končno tole… hvala za lepo knjigo in za krasne urice ob prebiranju. Verjemi, da postajam vedno bolj izbirčna v tem, kaj berem. Nekatere knjige žal tudi odložim, ali so pretežke ali pa preplehke. Tvoja je bila poslastica, za moj spomin in za mojo dušo. Le naslednjič si lahko te zadnje dodaš še za ščepec več, meni prija.
Pozdravček,
zdaj me pa že malo skrbi …
OPA, NAJPREJ: V BESEDILU SO PRISOTNI SPOILERČKI, ne ravno vsebinski, a vendar, kdor noče nič vedeti niti o zornem kotu vsebine, naj raje ne bere.
Sem res prikazala zadevo tako grozno? Torej, ne grozno prikazala, temveč prikazala kot grozno? To res ni bil moj namen. Predvsem sem skušala v tem najti čim več humorja, orisati situacije, ko te kakšen bruhec celo reši česa neprijetnega oz. ti da izgovor, da odideš, ipd. Res je, da sem v roman vnesla nekaj lastnih izkušenj ob dveh zelo živahnih malčkih, ki sta po letih zelo blizu. In tako sta Ksenijina malčka pač ne le angela, tudi vražička, pa še rado se zgodi, da se pač kaj zgodi, in pri dveh se res dogaja. 🙂 Njej v resnici celo manj kot meni, he he. Na več mestih sem zadevo tudi malo ironizirala, tudi samo glavno junakinjo, upam, da je to dovolj opazno. :)) Torej, kakšna jamrarija ni tam zaradi tega, ker je vse pač, oh, tako hudo, pač pa, da bi prikazala, kako se nam neke stvari (tudi na splošno) zdijo v nekem trenutku blazno, življenjsko pomembne, kasneje pa se zavemo, kako obrobne so bile, se ob spominu nanje smejemo ali celo pozabimo nanje.
Nikoli nisem pomislila, da je tako “hudo”. In to sem želela vnesti tudi v Ksenijin lik. Spopada se z resnejšimi stvarmi, ki so ali bi lahko bile zares hude. Tole z otrokoma pa jemlje bolj na lahko, kot nekaj samoumevnega, na kar seveda rad vpliva tudi Murphyjev zakon (Če je kakšna možnost, da bo stvar šla narobe, bo tudi šla (tako nekako)), a to še ni kakšna katastrofa, pač del življenja.
Hvala za mnenja, veliko mi pomenijo in vsa romajo v moj arhiv!
Kerstin
čestitke za roman.
Prebrala sem ga hitro, en dan.Je berljiv , zelo spominja na ženske romane , kot napr. Trije v postelji in podobno.
Roman mi je bil všeč, edino tam proti koncu, kjer se razkrije ljubimec Nike, gre mal bežno mimo glavne niti v zgodbi in pa proti konci bi lahko bilo malo več suspensa,ker se zadnji meseci mal dolgočasno vlečejo, saj je že vse znano.
Vsekakor prijetno branje.
zanima me pa nasledni roman Jedci rži? Kdaj ga lahko ugledamo na policah?
Uspešno delo še naprej.
Hvala tudi vam, fletno, elaS, hana in maja.
Naj še tu povem, da je Zaskorjena pesniška zbirka – kot nalašč za tiste, ki so vam bili (ali vam bodo) Trije razlogi morda malo presladki (čeprav sem se zelo trudila proti cukru) ali preveč trivialni.
Roman sem gradila po ‘gaussovi krivulji’ :)), zato se nazadnje izteče (tako kot koledarsko leto), ne plane navzgor ali se drastično zlomi navzdol. 🙂 Tudi nekakšen post scriptum v kurzivi (zadnja stran besedila) nakazuje to – torej ‘večni krog’ vsega, tudi (ali predvsem) rutine. No ja, vendarle pa je šele oktober tisti, ki pojasni večino predhodnik ‘spletk’ …
Jedci rži, oh, ti moji ubogi jedci so že leto dni na založbi z obljubo natisa, pa še nič. Morda pa le bodo v doglednem času? Vsekakor sporočim.
Še enkrat hvala vsem, da ste prebrali, tudi tistim, ki niste komentirali! Knjiga je živa šele, ko pride med ljudi!
Kerstin
Hja, kako pa naj preberem knjigo, če pa je od 17!!! izvodov v knjižnici Prežihovega Voranca ena dosegljiva v Podpeči?!?. Ljudje so ponoreli, a noben več ne igra igrc?! 🙂 🙂
Tako redko se spravim knjigo brat, ker imam vedno ogromno drugega za prebrat/obdelat, na, zdaj pa takole … Obup! Kaj pa zdaj? 🙂
Mislim, pa to ni res … Šok na šok, knjižnica Otona Župančiča: 7 izvodov, vsi zunaj. Knjižnica Jožeta Mazovca: 6 izvodov, 1 fraj, na Fužinah. Kje je to? Knjižnica Šiška: 9 izvodov, samo 1 fraj v Vodicah. To mi je že skoraj na drugi strani Slovenije. Celo v Ribnici je že zunaj.
Aleksandra, kako naj sploh pridem do knjige? Saj je ni v LJ na spregled! Ljudje, dajte mal igrce igrat, no! 🙂
Zdravo,
tudi jaz sem prebrala knjigo Trije razlogi (dobila v knjižnici, vaške knjižnice so tudi za kaj dobre!). Fajn je napisana, vsebina taka, da se zlahka identificiram z njo. Lisa: ja, v bistvu je tako hudo z majhnimi mulci, le da ne ves čas (seveda za roman ne bi bilo zabavno, če bi opisala čudovit popoldan, ko sta otroka izjemno pridna in je lahko ves popoldan prespala ali brala knjigo). Všeč mi je tudi smisel za humor, tako da sem se ob branju precej zabavala.
Imam pa eno pripombo, ki bolj leti na lektorja/ico, kot nate, Kerstin. Zavedam se, da v določenih delih Slovenije (Štajerska?) rečejo odprtim sandalom ali natikačem “opanki”. Ampak, če že, naj bodo to opanke, pa še to v narekovajih. Se mi zdi, da je sicer delo na tako visokem jezikovnem nivoju, da ti “opanki” strašno “ven sekajo”!
Kerstin: le tako naprej! Nekaj podobnega bi rada jaz napisala, če bi znala. Z veseljem pa bom prebrala tudi Jedce rži, ko bodo izšli.
Hvala, Titija.
Kar se lektoriranja tiče, prevzamem del ‘krivde’ tudi nase, saj sva delo lektorirali obe, urednica in jaz, res pa je, da lastne napake najteže opaziš, zlasti če gre za kakšno neskladje ali ‘nelogičnost’, ki je tebi kot avtorju čisto logična, ker imaš v glavi ves film, kako je bilo in kako bo šlo dalje, bralec pa seveda ne.
Roman sem ‘lektorsko prebrala’ trikrat, opanki pa me niso zmotili, ker – drži – pri nas na Koroškem zlepa ne boš slišal koga reči sandali ali natikači, temveč opanki (ne vem, od kod m. sp.) in fantoflni (natikači :)). Opankov nikoli nisem štela za narečni (ali pog.) izraz, po SP pa vidim, da v m. sp. ne obstaja :). Pač pa je opanka, torej v mn. opanke, čisto ok beseda, nima nobenega kvalifikatorja.
Ko bi črkovalnik ‘opankih’ podčrtal, bi seveda preverila, tako pa mi še na misel ni prišlo. Ne podčrta niti opankah niti opankih. No, zdaj bom vedela. :))
Podoben šok sem doživela, ko sem ugotovila, da v SP ni besede bratranka (tole pa črkovalnik podčrta). Gre spet za narečni izraz, čeprav je to samo ženska oblika knjižne besede bratranec. Čudna reč. Mi namreč ločimo takole: če gre za otroke materine oz. očetove SESTRE, potem so to moji sestriči in sestrične. Če gre za otroke materinega oz. očetovega BRATA, potem so to bratranci in bratranke. Vam zveni logično? Meni že. 🙂
Uh, sem se razpisala. Čudna so pota jezikova … 🙂
“Groza, kako je vroče. Prav resno razmišljam o nakupu klime. Otroka sta sitna in brezvoljna, sama pa sem na koncu z močmi in tudi z živci.”
:))
Čim več prijetne ohladitve v teh dneh vsem moljem in moljicam!
Kerstin
Hoj, Kerstin,
očitno si še ena zaskrbljenka za jezik, da si tako na dolgo odgovorila. Mi v osrednji Sloveniji smo kar malo prikrajšani, ker nimamo nekih jezikovnih posebnosti, razen uporabnikov slenga. Tale bratranka je pa za razumevanje sorodstvenih razmerij super, ampak zanjo tudi jaz še nisem slišala. Zanimivo.
Kar zadeva vročino pa se ti pridružim – tudi tu je vroče in ni klime, tako da smo proti večeru vsi sitni :))
LP
Mislim, da vsi jeziki z območja bivše YU, razen slovenščine, ločijo bratrance in sestrične glede na “izvor”, vendar ne vsi enako. Če se ne motim, je v hrvaščini enako ali podobno kot tole na Koroškem (tudi jaz nisem vedela :-)), v Srbiji pa gre za razlikovanje (že pri tetah in stricih) glede na to, ali so po mamini ali očetovi strani.
Pri nas v Beli krajini jih ne ločujemo po izvoru tako kot pri Kerstlin ampak so pač ne glede od koga so ( maminega brata ali sestre ali očetovega brata sestre) izključno bratranci in sestrične. Pač fantek je bratranec, deklica sestrična.
Moram rečt, da sem imela v študentu ne malo problemov, ker nisem vedela kam naj omenjene izraze postavim.