Tortilje
Ena izmed vas je v teh dneh na hitro opisala tortilje in v tekstu uporabila izraz, da jih zavije. Ker sama bolj malokrat (skoraj nikoli) zavijem v mehiško restavracijo, tortilj pa do sobote sploh še nisem poskusila, me zanima naslednje: so tortilje trde ali mehke kot npr. palačinke. V soboto sem namreč v mehiški restavraciji naročila toriljo z nevemčimže in dobila tako trdo tortiljo, da sem si skoraj polomila zobe, nafilana je bila z mešanico mesa in zelenjave, ki ni bila ne topla, ne hladna, prej postana. Skratka ZANIČ! Sem se spraševala, če naj zavrnem, a si nisem upala, da se ne bi osmešila….
Predvidevam, da so tortilje nekaj zelo podobnega kot “arabski” kruh…. ta pa je zelo mehak takoj, ko je pečen, ko se ohladi, pa popolnoma “otrdi” :o)
in je kot mlinci, ki jih kupiš v trgovini npr.
Lep dan!
Vladka
Če kupuješ tortilje v trgovini, so precej trde, ker so suhe. Jaz jih ponavadi dam za nekaj minut v mikrovalovko, potem pa jih pokrijem, da ostanejo tople in seveda tudi mehke. Morajo pa biti mehke, ker drugače nadeva ne moreš zaviti noter. Tudi če sem jedla v mehiški, je bila tortilja kar precej mehka, ker je bila topla, pa še prelita s kakšno omako ali sirom.
Po moje bi morala biti vsaj tako mehka, d bi jo brez težav jedla. Če pa si anročila cezarjevo solato, ki jo dobiš v ocvrti tortilji, je pa čisto običajno, da je trda, ker predstavlja posodo za solato. Sicer bi pa lahko pomojem brez problemov zavrnila, ker tortilje nekateri enačijo celo s palačinkami, te pa veš, da so precej mehke.
lp
Imaš mehke in trde tortilje. Mislim, da so pšenične mehke, koruzne pa trde. Se mi zdi, da trde tortilje postrežejo bolj kot prigrizek, da jih namakaš v guacamole, medtem, ko so mehke za zavijanje nadevov.
Ni jih pa treba segreti, da postanejo mehke, ampak so take že ko so hladne, čeprav jim malo toplote ne škodi.
Mene pa zanima, če ima katera recept za mehke tortilje? Ful jih imam rada, ampak dati jurja za 8 palačink mi je pa malo too much. (Sploh, ker vem, da je to v bistvu poceni zadeva)
lp
Hej!
V moji knjigi Svetovni kuhar je za tortilje tale, v bistvu zelo preprost recept.
Ce je pravi, ne vem.
500 g koruzne bele moke, ne zdrb( iz bele koruze – Furlanija , Beneska Slovenija, Trzaska …jo imajo raje kot rumeno) , 1 zravnana zlica soli, vode po potrebi
Sol primesas moki in s pomocjo vode umesis voljno, obenem kompaktno testo. Oblikuj v zogo in se obdeluj kaksnih 5 minut.
Razdeli jo na manjse kroglice, ki jih pustis pokrite s platnenim prticem pocivati 20 minut.
Vsako kroglico obdelaj z namokanimi konicami prstov ali z manjsim valjarckom. Na prtu malo razvleci v okrogle tanke liste( podobno kot vleceno testo). Biti mora tanko. Vsak krog polozis v razbeljeno zelezno ponev brez mascobe. Obrnes, da se popece z obeh strani.
V opombi pravi, da lahko uporabis tudi kaksno drugo ponev, toda rezultat je najboljsi v jekleni.
Tako, delala nisem. Prevod je natancen, le stilno mogoce ne najbolj slovenski:)
Mislim, da ce vpises v Yahoo ali Google , ti bo vrglo kup receptov daljne Mehike … Ole!!! Kar odzvanja mi njihova glasba!!
Lep pozdrav Babi
Babi, hvala!
Ravno v Mehiki so me okužili s tortiljami :). Bili smo skupina 8 ljudi, potovali smo s kombijem, spali pa večinoma v šotorih. Čez dan smo imeli bolj take hitre variante za pojest, zvečer smo pa sami kuhali v prenosni kuhinji. Dva sta bila zadolžena za kuho, dva za pomivanje.
Seveda so tortilje prišle kaj hitro na vrsto na menu-ju.
He he, ko sem prvič prišla na vrsto za kuhanje sem jim skuhala domačo krompirjevo juho in palačinke. Glede na to, da smo bili visoko nekje v hribih, vreme pa mrzlo in kislo, je bila tista juha “s kruhom pomazana” 🙂
lp
a.
Hej, Ariadne!
Pod postom Srecanje- predlog odrasli je Mishika napovedala, da sta s fantom prava eksperta za peko tortilij in jih obljubila za naslednje srecanje.
Njen recept se malce razlikuje od mojega; preberi si. V bistvu je pa zelo podobno. Mishikin je verjetno lazji za izvedbo, moj pa original.
Verjamem, da je krompirjeva juha disala, da o palacinkah ne govorim.
V studentskih letih smo za smucarijo najeli pastirsko koco; starsi so nam dali nekaj iz shrambe… Uvedli smo dezurstvo ob loncih.Vsak dan dva, ostali na sneg.
Dva bistra fanta sta ponudila tole:
zajtrk- kakav s prepecencem
kosilo – zdrob na mleku
vecerja – cokoladni puding
Bilo bi se kar, ce ne bi bila taka mojstra, da jima je uspelo vsakokrat prismoditi mleko. Se zdaj zavoham tisti vonj po prismojenem.
Vem, da smo se pozno v noc potem jedli salamo s kruhom in bentili.
Lep pozdrav Babi
Forum je zaprt za komentiranje.